Vsi trije biroji so nastali pred več kot dvema desetletjema na podlagi arhitekturnih projektov, ki so jih pridobili na javnih arhitekturnih natečajih. Vendar so kmalu spoznali, da je velika razlika med zmago na natečaju in zmožnostjo, da se organizira arhitekturni biro, ki bi obstal tudi po tem, ko se projektiranje konča. Ker je projektiranje storitev, ima večina arhitekturnih birojev veliko težavo, povezano s finančnim tokom poslovanja: velik dotok denarja v času izvajanja projekta, vendar ta dotok potem, ko je storitev opravljena, usahne. Kako to upravljati? Kako je sploh treba organizirati arhitekturni biro in pri tem ohraniti ustvarjalnost in mimogrede postati še mednarodno prepoznaven? Kako zagotoviti, da bo plačilo projekta ustrezalo stroškom projekta? Ali je treba pri omejevanju stroškov za delovno silo in strokovnjake pri projektu omejevati tudi ustvarjalnost?

Arhitektura je storitev, ki temelji na poslovnem modelu svetovanja. Čeprav se sredstva za kompenzacijo razlikujejo – urna ali fiksna provizija kot odstotek naložbe –, svetovanje dejansko povezuje čas (plačljive ure) s prihodki. Ta model ima nekaj velikih pomanjkljivosti, največja pa je ta, da obračunavanje storitev po urni postavki onemogoča rast podjetja. Da bi lahko povečali dohodke, je treba bodisi zvišati urno postavko bodisi najeti dodatno delovno silo. Storitev ima tudi neotipljivo vrednost, naročnik ne more vnaprej ugotoviti, kaj bo dobil za svoj denar, zato ceno meri na podlagi referenc ali priporočil, na storitev pa gleda kot na strošek, ne kot na vrednost. Kako v okviru cene projektiranja zagotoviti tudi del sredstev, ki bo omogočal arhitekturno raziskovanje oziroma razvoj podjetja? Kako sploh presoditi vrednost arhitektove storitve vnaprej?

Če vemo vse to, ali si lahko zamislimo drugačne poslovne modele za arhitekturno dejavnost? Ali je možen poslovni model, povezan z arhitekturnimi izdelki? Ali pa model, ki je povezan s proizvodno storitvijo z rednimi mesečnimi viri prihodkov, kot na primer pri industrijskih oblikovalcih.

Univerzalne rešitve, ki bi ustrezala vsem, seveda ni. Vendar je poslovni model za organizacijo arhitekturnega podjetja morda predolgo ostal nespremenjen, razvil se ni niti v času potrošništva. Ali lahko razmislimo o drugačnem modelu poslovanja za ustvarjalna arhitekturna podjetja?

Program dogodka

Ob 18.00: Tri 15-minutna predavanja, tem bo sledil enourni pogovor, ki ga bo moderirala Mika Cimolini. Tokrat individualnih svetovanj ne bo, vabimo pa vas, da svoja morebitna vprašanja za predavatelje pred dogodkom pošljete na e-naslov info@czk.si.

Ob 20.00:druženje ob glasbeni spremljavi DJ Junzija in videopodobi MIDI generatorja.