Razstava Krožno & kreativno

Kulturno-kreativni sektor (KKS) igra pomembno vlogo pri soustvarjanju sedanjosti in definiranju prihodnosti. V času, ko svetovna populacija narašča in ko doživljamo vplive podnebnih sprememb ter se soočamo z omejenostjo naravnih virov in izginjanjem biotske raznovrstnosti, je jasno, da obstoječi ekonomski model ni vzdržen. Ob tem nimamo pravih, celovitih tehnoloških in drugih rešitev za to, kako naprej. Inovativnost in ustvarjalnost sta ključ do postavljanja pravih vprašanj, ki lahko ob sodelovanju različnih deležnikov vodijo do oblikovanja trajnostno naravnanih sistemskih rešitev za danes in jutri – rešitev, temelječih na načelih krožnega gospodarstva in krožnega, eko oblikovanja.

Krožno gospodarstvo je pristop, ki v nasprotju z linearnim (vzemi – izdelaj/uporabi – zavrzi) poudarja pomen ohranjanja vrednosti v procesu izdelave in uporabe. Stremi k modularni zasnovi izdelkov, ki omogoča njihovo vzdrževanje, obnavljanje, popravljanje, dodelovanje in v zadnji fazi tudi recikliranje. Življenjska doba izdelka naj bo čim daljša, zavrženega materiala in drugih virov pa naj bo čim manj. Od lastništva se pomikamo k souporabi, od izdelkov k storitvam. Zato je ključno, kako pristopamo k snovanju, oblikovanju – najvišje mesto v hierarhiji krožnih pristopov ima zmanjševanje porabe (reduce) materialov in ostalih virov, zato je najbolj krožen izdelek tisti, ki prispeva k spreminjanju naših potrošniških navad v bolj trajnostne in nas vodi k preizpraševanju potrošniškega življenjskega sloga.

Predstavljamo projekte, ki so prispeli na javno povabilo za povezovanje kulturno-kreativnega sektorja in krožnega gospodarstva Creative & Circular 2019. Razstava je rezultat sodelovanja med platformo Circular Change in Centrom za kreativnost. Predstavljamo koncepte in izdelke, ki v oblikovanju oz. ustvarjanju vsebujejo element krožnosti, ali še bolje – celovit krožni pristop, ki v uvodu omenjene izzive današnje družbe obravnava v obliki rešitev s pozitivnim ekonomskim, okoljskim in družbenim učinkom.

Izmed prispelih predlogov je žirija izbrala tri, ki so najbolje odgovorili na izziv, kako vzpostaviti inovativno rabo obstoječih ali novih materialov (npr. bio materialov), predvsem pa koncepte in izdelke, ki omogočajo spremembo navad iz linearnih v krožne ter nove tipe odnosa med uporabnikom in izdelkom: prehod od lastništva k najemu, od izdelka k storitvi, souporabo, nadgrajevanje itd.

Žirija:

Ladeja Godina Košir, direktorica platforme Circular Change
Matevž Čelik, direktor Muzeja za arhitekturo in oblikovanje
Maja Lalić, ustanoviteljica združenja Mikser (SRB)
Špela Hudnik, Fakulteta za arhitekturo, Univerza v Ljubljani
Marjana Dermelj, SVRK
Katjuša Kranjc, arhitektka in oblikovalka, Raketa, d. o. o.