Kaj želite poiskati?

Predstavitev

Slovenski kulturno-kreativni delavec v času COVID-19 – II. del

10. dec 2020

| 11:00

Na spletu

Poligon kreativni center in Center za kreativnost bosta 10. decembra 2020 prek spleta predstavila izsledke drugega letošnjega merjenja “Slovenski kulturno-kreativni delavec v času covid-19”, ki se osredotoča na sledenje vpliva epidemije na delavce v kulturno-kreativnem sektorju. Jesenski podatki kažejo, da so bili dosedanji ukrepi pomoči sektorju nezadostni in v kombinaciji s strogimi pravili organiziranja kulturnih dogodkov za marsikatero podpanogo in delavce uničevalni. Na pragu zime so se številni, še posebej prekarni delavci kulturno-kreativnega sektorja, znašli tudi na pragu revščine.

1578 kulturno-kreativnih delavcev je od 29. septembra in do pričetka druge ustavitve življenja v Sloveniji, 25. oktobra 2020, sodelovalo v drugem, jesenskem merjenju kako covid-19 epidemija vpliva na njihovo delo in življenje. Tako kot spomladi, se je tudi tokrat v raziskavo vključilo vse delavce, ne glede na pravni status: študente, delavce prek avtorskih pogodb, samozaposlene v kulturi, samostojne podjetnike, zaposlene v podjetjih in v zasebnih zavodih, društvih in zadrugah ter zaposlene v javnih zavodih ter tudi neprijavljene delavce.

 

Jesenski izsledki potrjujejo spomladanske napovedi o visoki stopnji ogroženosti številnih profilov delavcev in o hitrem slabšanju razmer v sektorju:

 

  1. Delavci ocenjujejo, da bo promet v kulturno-kreativnem sektorju v letu 2020 v primerjavi z letom 2019 upadel za skoraj 40 %. Povprečna vrednost izgubljenih poslov do konca septembra znaša 16.582 evrov, do konca leta 2020 je dodatni izpad prihodka ocenjen še na 9.540 evrov.
  2. Najbolj prizadete panoge so bile identificirane že spomladi: kulturni in kreativni turizem, film in AV, glasba, uprizoritvene umetnosti, fotografija ter moda in oblikovanje tekstilij. V teh panogah se je vsaj trem četrtinam delavcem letošnji mesečni prihodek znižal oziroma zelo znižal.
  3. 57,7 % delavcev zasluži do 1.000 evrov neto mesečno. Zgolj 17,3 % jih zasluži nad 1.500 evrov. Letos se je dohodek dvem tretjinam delavcem znižal oziroma zelo znižal. Znižal oziroma zelo znižal se je tudi dohodek v 70 % njihovih gospodinjstvih.
  4. Skoraj vsak peti delavec dela trenutno nima, 40 % delavcev ga ima nekaj, a ne dovolj, in prav tolikšen delež (40 %) do konca leta dela nima zagotovljenega. Tri četrtine vseh delavcev je od pričetka epidemije že dobilo odpoved posla.
  5. Najbolj prekarizirani delavci so tudi najslabše plačani in tem delavcem se je v epidemiji zaslužek tudi v največji meri znižal. Zaznano je hitro povečevanje razlik med delavci v javnih, varnejših zaposlitvah in prekarnimi zasebniki.
  6. Štirje od desetih delavcev do državne pomoči, čeprav bi jo potrebovali, niso bili upravičeni, oziroma pomoč, ki so jo prejeli, ni zadostovala. Ti delavci so v tretjini primerov zato, da prebrodijo finančno stisko, za posojilo prosili bližnje.
  7. 56,8 % anketiranih vladne ukrepe za pomoč sektorju na petstopenjski lestvici ocenjuje kot nezadostne (1), nadaljnjih 28,6 % kot zadostne (2). Delavci ocenjujejo, da vlada pri pomoči namerno ignorira in z ukrepi diskriminira kulturno-kreativni sektor ter da Ministrstvo za kulturo namesto nudenja pomoči z zavlačevanjem nujnih nalog delavce spravlja v še večjo stisko.
  8. Delavci so izrazili prepričanje, da bo ta kriza imela več in dolgotrajnejše učinke kot finančna kriza izpred desetletja in ne verjamejo, da bo v letu 2021 epidemija že za nami. Poročajo o doživljanju številnih psiho-socialnih in ekonomskih stisk: občutijo strah in tesnobo, izčrpanost, pojavlja se občutek nesmisla in osamljenosti. Vse več jih drsi v revščino: obračajo vsak evro, imajo težave s plačevanjem najemnine in osnovnih računov.
  9. Že pomladi smo identificirali nizko odvisnost sektorja od javnega financiranja in jeseni se ti izsledki še enkrat potrjujejo. 18,3 % virov prihodkov v letu 2019 so predstavljali razpisi na lokalni, državni in EU ravni, 70,1 % prometa predstavlja delež od prodaje izdelkov in storitev. Posredno iz razpisov naj bi bilo financiranih še 11,3 % prodajnega prometa. Skratka, odvisnost od razpisnih sredstev kulturno-kreativnega sektorja je tudi z upoštevanjem posrednega financiranja prodaje nizka, 29,6 %, kar izpodbija ustaljena prepričanja o veliki odvisnosti tega sektorja od javnega denarja.
  10. Skoraj vsak tretji delavec mora za preživetje opravljati dodatne dejavnosti, ki niso povezane z njihovim poklicnim poslanstvom. V polovici primerov so ta dela izven kulturno-kreativnega sektorja. Najpogosteje gre za opravljanje gostinskih poklicev, nego in varstvo, čiščenje, delo v prodaji, poučevanje, administrativno delo ter različna fizična in dostavna dela.
  11. Delavci so izpostavili nujnost snovanja in implementiranja dodatnih rešitev za čimprejšnje reševanje sektorja. Predpogoj za ustrezne rešitve je vzpostavitev dialoga med KKS zagovorniki in vlado (oziroma Ministrstvom za kulturo). Predlagajo številne konkretne rešitve spodbud za sektor, najpogostejše so: uvedba bonov za kulturo, vpeljava univerzalnega temeljnega dohodka za vse državljane brez dodatnih pogojev in začasne davčne olajšave, ki bodo spodbudile okrevanje sektorja.

Priporočilo ob zaključku pomladanskega merjenja je bilo, da so slovenski ustvarjalci že pred krizo živeli skromno, večina iz rok v usta, in da se je marsikdo že, številni pa se še bodo poleti znašli v hudi socialni stiski, zato je ukrepanje za reševanje kulturno-kreativnega sektorja nujno še pred poletjem. Jesenski podatki kažejo, da so bili ukrepi pomoči nezadostni in v kombinaciji s strogimi pravili organiziranja kulturnih dogodkov za marsikatero podpanogo in delavce uničevalni.

 

Na pragu zime so se številni, še posebej prekarni delavci kulturno-kreativnega sektorja, znašli tudi na pragu revščine. To niso profili delavcev, ki ustvarjajo nizko dodano vrednost, to so v povprečju izredno visoko izobraženi in kvalificirani posamezniki, ki lahko ob pravilni spodbudi družbo bogatijo na najrazličnejših nivojih. Prihodnost dela se pogosto slika kot avtomatizirana, robotizirana in prav ustvarjalni poklici so tisti, ki jih bodo stroji najtežje nadomestili. Daljnovidne države zato razvijajo in spodbujajo kulturno-kreativni sektor, saj se zavedajo, da je to področje ključ do uspešne prihodnosti dela. Te države so kulturno-kreativni sektor temeljito podprle tudi v času epidemije covid-19, saj gre za krhko panogo, ki sestoji iz množice samozaposlenih, ki jih tovrstni ekonomski pretresi najhitreje in najmočneje prizadenejo.

 

Ta raziskava ni poziv, da se kulturno-kreativni sektor v času epidemije covid-19 v Sloveniji obravnava kakorkoli izjemno. To je le premislek za enakovredno obravnavo in pomoč sektorju, ki ga je epidemija, poleg gostinstva in turizma, prizadela najmočneje. To je poziv, da se s takojšnjimi državnimi in lokalnimi spodbudami podpre sektor, ki v Sloveniji združuje 7 % vseh zaposlenih in ki je v letu 2017 po podatkih Centra za kreativnost in Inštituta za ekonomska raziskovanja* ustvaril skoraj tri milijarde prometa, torej več kot celotna kemična industrija. Kultura se ne sme meriti le v evrih, čeprav podatki kažejo, da se kultura še kako izplača.

Raziskovalna ekipa

mag. Eva Matjaž, Polona Černič in Teja Kosi.

 

Raziskava je nastala v koprodukciji Poligon kreativnega centra in Centra za kreativnost. Projekt CzK sofinancirata EU iz Evropskega sklada za regionalni razvoj in Republika Slovenija.

Povezava na Zoom predstavitev: https://bit.ly/raziskavaCovid

 

Povezava na celotno študijo:

 

Za več informacij o raziskavi kontaktirajte:

Evo Matjaž na eva@poligon.si ali telefon: 041 377 414

Koproducenta dogodka sta Poligon kreativni center in Center za kreativnost pri MAO Slovenia. Projekt Czk sofinancirata EU iz Evropskega sklada za regionalni razvoj in Republika Slovenija.

Četrtek, 10. december 2020

Poligonovi raziskovalki Eva Matjaž in Polona Černič bosta predstavili izsledke druge študije “Slovenski kulturno-kreativni delavec v času covid-19”. Po predstavitvi bo na vrsti pogovor s publiko. Uvodni nagovor bo imela vodja Centra za kreativnost Anja Zorko, dogodek bo moderiral Marko Podjavoršek, vodja projektov CzK.

Program Partnerske mreže