fbpx
BIO27

Prepovedane vernakularnosti: okrogla miza in čajni obred

Objavljeno: 4. Okt 2022

logo

Kljub ekološkemu preporodu, ki je trajnostnost umestil v središče javne etike, se zdi, da današnji administrativni okviri v Sloveniji še vedno omejujejo širjenje regenerativnih materialnih kultur. Kolektiv Krater je, kot ena od skupin produkcijske platforme BIO27 v sodelovanju z ateljejema Atelier LUMA in BC Architects, raziskal arhitekturo iz zbite zemlje in lokalno pridobljenih gradbenih materialov. Materiali, kot so ilovica, les ali bale slame, so uvoženi in zato predragi za večino ali pa je njihova uporaba pri gradnji nezakonita. Ob trenutni zakonodaji se tako zdi, da so lokalne ‘materialne’ krajine obravnavane kot prepovedane vernakularnosti.

 

V odziv na trenutno okoljsko krizo interdisciplinarna skupina oblikovalcev, arhitektov, ekologov, permakulturistov in novinarjev združenih v Kraterju zastavlja pomembno vprašanje: Bi lahko zapuščena gradbena jama, ki so jo v kolektivu ponovno obudili, postala krajinski forum, na katerem bi razpravljali o dostopnosti lokalno pridobljenih materialov v Sloveniji? Bogati viri na ozeljeni gradbeni jami, lokaciji povrnjeni v divji ekosistem, so omogočili eksperimentiranje z gradbenimi materiali, kot so divja glina, invazivne rastline in gramoz, s katerimi je skupina za BIO27 zgradila čajni paviljon iz zbite zemlje.

 

Gostje:

  • Nina Kozin, arhitektka in graditeljica z naravnimi materiali
  • Anton Pugelj, ustanovitelj in direktor Centra sonaravne gradnje Gnezdo
  • Andrej Fideršek, soustanovitelj civilne iniciative Zero Waste Žalec
  • Robert Veselko, ustanovitelj RVA arhitekturne pisarne
  • Rok Oblak, ustanovitelj mikro obrtnega podjetja Salto Dyonis
  • Gaja Mežnarić Osole, soustanoviteljica Društva za razvoj trajnostnega oblikovanja Trajna
  • Dr. Mateja Golež, Zavod za gradbeništvo Slovenije
  • Daniel Bell, Atelier Luma
  • Aljaž Celarc, soustanovitelj Hiše Mandrova
  • Matevž Čelik, državni sekretar na Ministrstvu za kulturo

 

Moderatorka: Ajda Bračič, ustanoviteljica stičišča Kajža