V vlogi stične točke bo CzK deloval kot vezni člen med kulturnim in kreativnim sektorjem, ekosistemom inovacij, gospodarstvom ter odločevalci. CzK si prizadeva za dolgoročno sodelovanje med različnimi sektorji z namenom krepitve odpornosti in sposobnosti za spopadanje z aktualnimi izzivi, ki jih prinašajo geopolitični pritiski, demografski trendi in podnebne spremembe.

Otvoritvena konferenca, naslovljena Prostor možnosti, se je odvijala v četrtek 12. junija, delavnica pa 13. junija v grajskem parku MAO. Zbrane sta pozdravila Maja Vardjan, direktorica MAO, in Matevž Čelik, državni sekretar na Ministrstvu za kulturo. Sledila je predstavitev pobude NEB ter finančnih priložnosti in mehanizmov v njenem okviru. Izhodišča so podali Vera Winthagen, vodja enote za NEB, Skupno raziskovalno središče, Evropska komisija, Tit Neubauer, nacionalna kontaktna točka za R&I NEB, Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in inovacije in Anja Zorko, vodja CzK.

Štirje osrednji govorci so odprli perspektivo umeščanja vrednot NEB v aktualni družbeni in prostorski kontekst. Na štirih tematskih omizjih pod vodstvom moderatork, ki tudi same izhajajo iz prostorskih praks, se je zvrstilo 20 sogovorcev z različnih sektorjev, organizacij in strokovnih ozadij. Na prvi mizi so sogovorci, predstavniki različnih deležnikov, izpostavili obstoječe dobre prakse implementacije vrednot NEB v naše okolje. Razmišljali so, kje in kako pobudna NEB pomaga pri prestrukturiranju načina pridobivanja sredstev za razvoj programov, ki spodbujajo sodelovanje s kulturnim in kreativnim sektorjem, raziskave, testiranja ter praktični prenos ustvarjalnih, raziskovalnih in inovacijskih rešitev v prakso. Poudarili so pomen različnih deležnikov, medsektorskega povezovanja ter vključevanja lokalnih skupnosti pri doseganju vrednot NEB. Na drugem omizju so sogovorci, predstavniki akademskih ustanov, razpravljali o pomenu akademskega prostora in inovacij za iskanje interdisciplinarnih pristopov k vprašanjem trajnosti, skupnosti in estetike. Izpostavili so pomen empatičnega zaznavanja potreb in iskanja konkretnih odgovorov nanje. Tretji sklop se je ukvarjal z vprašanjem dolgoročnega vključevanja vrednot NEB v razvojne usmeritve različnih akterjev na področju gradbene stroke in javne uprave. Na zadnjem omizju so se sogovorci, predstavniki arhitekturne in načrtovalske stroke, dotaknili urejanja in artikuliranja prostora na različnih merilih, s poudarkom na javnih prostorih in urbanizmu. Izpostavili so različne načine delovanja, od arhitekturnih delavnic prek uvajanja sistemskega delovanja na lokalni ravni do sodelovanja v evropskih projektih. Osvetlili potencial stroke pri soustvarjanju bolj vključujočih, trajnostnih in estetsko premišljenih okolij.

Konferenca Prostor možnosti je potekala v izjemnem okolju grajskega parka Muzeja za arhitekturo in oblikovanje, ki je po eni strani družbeno presečišče med institucijo muzeja in skupnostjo največje slovenske soseske Fužine, po drugi pa z zasaditvijo starih parkovnih dreves in bližino reke Ljubljanice prostor nepričakovane biotske raznovrstnosti in zatočišče več kot 80 vrstam ptic. Prostor v senci pod gosto krošnjo veličastne plataneje gostil razppravo o vrednotah Novega evropskega Bauhausa kot o živem procesu, ki povezuje ljudi, prakse in kraje z vizijo prihodnosti prostora in skupnosti.