Kratek opis izdelka
Pogrinjek z imenom "kulturna dediščina je na mizi", dobesedno!
Oblikovalska kakovost, inovativnost in celovitost izdelka
Pogrinjek je izdelan po postopku nesnovne kulturne dediščine slamnikarstva, in sicer iz ročno pletene, lokalno pridelane pšenične slamnate kite in zašit na poseben šivalni stroj iz leta 1905. Slama, ki je tako pletena in zašita v obliko združuje kvalitete, ki jih želimo, saj dobro prenaša toploto, je izolator, se lahko moči z vodo in lika s parnim likalnikom. Idejo za pogrinjek sem dobila med likanjem (oblikovanjem) slamnikov, saj me je spomnilo na likanje prtov, ki so me čakali doma. Izdelala sem domače pogrinjke in v veliko veselje sem testirala trpežnost slame, z rednim umivanjem in likanjem, sploh, ko je hči polivala mleko po njih in izkazali so se za izjemno obstojne, po toplini in estetiki, ki jo dajejo domu pa prijetni del omizja.
Smiselnost in funkcionalnost izdelka
Pšenična slama (glavni sestavni del) s svojimi lastnostmi odlično opravlja delo zaščite mize, saj je odporna na toploto, tako da nanj lahko postavimo tudi vročo zadevo, se lahko umije pod vodo, slami vlaga izjemno paše, se lepo suši na ravni podlagi in jo lahko likamo s parnim likalnikom, kar nam zagotavlja dezinfekcijo. V praksi jo uporabljamo tudi kot pasji pogrinjek in dekor v domu.
Odličnost izdelave ter poreklo izdelka
Slamnata kita je izdelana iz odpadlih bilk, ki jih pridobimo v mlinarski panogi, iz lokalnih njiv, ročno požeta, presortirana in spletena s slamnato kito. Iz te kite pa je ročno oblikovana v krožno formo, med šivanjem na šivalnem stroju Grossmann Dresden Anita B iz leta 1905. Postopek izdelave na tak način je registrirana nesnovna kulturna dediščina (NKD EID 2-00036) Slamnikarstvo na Domžalskem.
V čem je izdelek trajnosten?
Trajnosten v materiji, vsebini in izdelavi. Lokalno polje, lokalna pšenica, lokalno pletenje, lokalno šivanje na oživljeni muzejski mašini za šivanje iz leta 1905, tehnološko znanje izdelave je slovenska nesnovna kulturna dediščina in rokodelka, šivalka sem častna priznana rokodelka in nosilka te dediščine.
V čem je izdelek inovativen?
Zaradi odličnega materiala, ki je bolj funkcionalen kot navadno blago in razni plastični pogrinjki, saj slama prenaša tudi toploto vročega lonca. Združuje staro rokodelsko veščino izdelave in v dom prinaša naravni odpadek, ki nastane pri mlinarski dejavnosti. Iz kite se po tradicionalnem postopku izdeluje slamnike, jaz pa sem tehniko in material uporabila tudi za izdelavo drugih izdelkov.
Kaj je družbeni angažma izdelka?
Spomin na našo kulturno dediščino in pomen dela človeških rok soseda, saj je pomembo, da kot družba podpremo lokalne rokodelce in obrtnike, ker so zaradi nekonkurenčnosti napram uvozu izdelkov eksistencialno ogroženi. Kot slamnikarstvo, ki nam je skoraj izumrlo zaradi poplave cenenih in umetnih pokrival in ni lepšega, kot ta tehnika v mnogokaterih obrazih doma (pogrinjki, šatulje..)
Ana Cajhen
Sem Ana Cajhen, nosilka nesnovne kulturne dediščine Slamnikarstva na Domžalskem (Register Ministrstva za kulturo), strokovna sodelavka Slamnikarskega muzeja, modna oblikovalka slamnikov, častna Priznana rokodelka, ljubiteljica tradicije, zgodovine in kulturne dediščine lokalnega okolja. Moja velika želja je združiti kvaliteto preteklosti s praktičnostjo sodobnosti. Kot rokodelka želim opozoriti na ogrožene ročne veščine in pomen prenosa znanja nesnovne kulturne dediščine, pa tudi na družbeni položaj rokodelcev in gospodarsko ureditev našega statusa ter dela.
