Ob konferenci Circular Change v Galeriji Božidarja Jakca v Kostanjevici na Krki predstavljata Center za kreativnost ter Muzej za arhitekturo in oblikovanje štiri projekte, ki so nastali v sklopu treh zaporednih edicij Bienala oblikovanja – BIO 23: Razmerja v oblikovanju (2012), BIO 50: 3, 2, 1 … TEST (2014) in BIO 25: Daleč, tako blizu (2017).

Oblikovanje je disciplina, ki se neposredno odziva na to, kar se dogaja v družbi in svetu okoli nas, ter skuša predvideti trende za prihodnost. Njegova moč in relevantnost se kažeta v sposobnosti povezovanja znanj s kreativnimi impulzi, v sposobnosti uporabe prednosti novih tehnologij ter možnosti, ki jih ponujajo znanost, digitalizacija in dostop do informacij, ter v sposobnosti razumevanja lokalnih situacij in konkretnih primerov v okviru kompleksnih globalnih sprememb.

Bienale oblikovanja – prostor za mednarodno sodelovanje, ustvarjanje in preizkušanje idej in projektov ter novih pristopov v oblikovanju – kaže smernice, ki so pogosto pred časom. Proces oblikovanja morda ne ustvari takoj koristnih, uporabnih predmetov, vendar eksperimentalni rezultati in ideje, ki jih posredujejo, ustvarijo pogoje in priložnosti, ki so se doslej zdeli nemogoči.

Projekti, predstavljeni v okviru te priložnostne razstave, so nedvomno pokazali smernice, ki se v težnji po vzpostavitvi bolj trajnostnega in odgovornega odnosa do produkcije, odpadkov in virov surovin kažejo tudi s prispevki na pričujoči konferenci.

Stol Sea, na primer, je projekt, ki ga je spodbudilo onesnaževanje svetovnih oceanov s plastiko. Ponuja preprosto, a učinkovito možnost za rešitev problema. S staro ribiško ladjo z vlečno mrežo so začeli pobirati plastiko, ki onesnažuje morja, in jo kar na palubi spreminjati v stole. Poleg tega so ribičem, ki jih pesti vedno slabši ulov, omogočili dodaten zaslužek.

Projekt Hekanje gospodinjskih aparatov preizprašuje zaprti sistem tradicionalnih gospodinjskih aparatov. V dobi, ko so industrijski procesi zaradi 3D-tiskanja in vezij za samo izdelavo dostopni vsakemu posamezniku, je skupina oblikovalcev gradila na uporabnikovi sposobnosti, da obstoječe izdelke popravi, prilagodi, preoblikuje in jim da nov namen, ter oblikovala družino aparatov, ki jih bo mogoče razstaviti, popraviti in preoblikovati.

S projektom Pečeno pohištvo avtorici Nuša Jelenc in Nina Mršnik predelujeta odpadno embalažo in jo preoblikujeta v polizdelek – plastično ploščo. Ta osnovni material je surovina za izdelavo različnih izdelkov in predmetov. Tako skušata povprečnemu uporabniku približati postopek predelave in spodbuditi razmislek o našem odnosu do odpadkov.

Skupina, ki je v okviru teme Nov zagon podeželja ustvarila projekte za BIO 25, je delala s prebivalci vasi Genterovci v njeni okolici. Namen je bil izzvati obiskovalčevo percepcijo podeželja, ki še zdaleč ni podeželje, kot ga poznamo iz pravljic, in ponuditi novo, celostno, »turistično« izkušnjo.

Projekti ilustrirajo premik v razmišljanju o prihodnosti produkcije, okolja, turizma, predelave odpadkov in novih načinov sobivanja. Skupni so jim določeni elementi »krožnega razmišljanja«, ki so tako pomembni za našo skupno prihodnost.

BIO je bil ustanovljen leta 1963 kot prvi oblikovalski bienale v Evropi. Od svojega nastanka je bil priča mnogim spremembam in premikom zadnjega pol stoletja. Spremljal je oblikovanje od njegovega rojstva na stičišču industrializacije in modernizma do razvoja v disciplino, ki prežema vse plasti človekovega življenja in delovanja.

Danes je BIO zasnovan kot dolgotrajen proces sodelovanja, v katerem skupine oblikovalcev in ustvarjalcev iz drugih disciplin razvijajo alternative obstoječim sistemom. BIO deluje kot preizkusni poligon, kjer se oblikovanje uporablja kot orodje za izpraševanje in preoblikovanje vsakodnevnega življenja – med različnimi multidisciplinarnimi oblikovalskimi pristopi, ki obsegajo sisteme, proizvodnjo, storitve, znanstveno raziskovanje, humanizem in nepričakovane pogoje za izdelavo našega bivanjskega prostora. Njegove različne teme so odraz lokalnih in globalnih zahtev; njegovi vsestranski projekti si prizadevajo ustvariti prožne strukture, ki se lahko s časom razvijajo ter se nadaljujejo še po zaključku bienala.

Priprava razstave:
Maja Šuštaršič, kustosinja, vodja BIO
Saša Štefe, koordinatorka razstave