Kako lahko turizem prispeva k boljšemu življenju lokalnih skupnosti, namesto da bi jih obremenjeval? Kakšno vlogo imajo pri tem muzeji, kulturne organizacije, oblikovalci, ustvarjalci in lokalne pobude?

To so vprašanja, na katera išče odgovore evropski projekt MED4REGEN, katerega partner je tudi Center za kreativnost. Eden prvih rezultatov projekta je katalog 34 evropskih primerov dobrih praks regenerativnega turizma, ki pokaže, da prihodnost turizma ni v gradnji vedno novih atrakcij, temveč v razvoju tistega, kar kraj že ima – lokalnega znanja, kulturne dediščine, ustvarjalnih skupnosti, narave in vsakdanjega življenja prebivalcev.

Skupni imenovalec vseh predstavljenih praks je preprost, a pomemben premik v razmišljanju: turizem ni cilj sam po sebi, temveč sredstvo za ustvarjanje kakovostnejšega prostora za življenje. Prav zato regenerativni turizem postaja tudi pomembno razvojno področje za kulturni in kreativni sektor.

Regenerativni turizem potrebuje kreativni sektor

Ko govorimo o turizmu, običajno pomislimo na destinacije, turistične ponudnike ali obiskovalce. Raziskava projekta MED4REGEN pa pokaže drugačno sliko – eden ključnih nosilcev prihodnjega razvoja so prav kulturne in kreativne organizacije.

Analiza njihovih potreb v šestih sredozemskih državah kaže, da največji potencial vidijo v sodelovanju z drugimi sektorji ter razvoju novih kulturnih vsebin in izkušenj. Regenerativni turizem razumejo kot priložnost za preseganje klasične interpretacije dediščine in ustvarjanje projektov, ki dolgoročno prispevajo k razvoju lokalnega okolja.

Med najpogosteje izpostavljenimi področji so:

• razvoj novih interpretacij kulturne in naravne dediščine,
• oblikovanje zgodb, ki izhajajo iz lokalnega okolja,
• ustvarjanje novih obiskovalskih izkušenj,
• vključevanje prebivalcev v soustvarjanje programov,
• povezovanje kulture, turizma, oblikovanja, arhitekture, izobraževanja, kulinarike in varstva narave.

To pomeni, da prihodnji turistični produkti ne bodo temeljili predvsem na novi infrastrukturi, temveč na znanju, ustvarjalnosti in sodelovanju različnih strok. Odpirajo se nove priložnosti za oblikovalce, arhitekte, kulturne producente, facilitatorje participativnih procesov, storytellerje, service designerje, umetnike in druge ustvarjalce, ki znajo povezovati ljudi, prostor in lokalne zgodbe v kakovostne izkušnje.

Regenerativni turizem zato ni nova niša kulturnega sektorja, temveč novo razvojno okolje, v katerem ustvarjalne kompetence postajajo eden ključnih dejavnikov razvoja krajev.

Kreativne prakse kot orodje regeneracije

Analizirani primeri kažejo, da regenerativni turizem praviloma ne nastaja z velikimi investicijami, temveč z inovativnimi kulturnimi in ustvarjalnimi pristopi, ki izhajajo iz posebnosti posameznega kraja.

V katalogu najdemo zelo raznolike pobude – od ponovne aktivacije romarskih poti in vaških arhivov do začasnih muzejev na ulicah Sarajeva, participativnih projektov v Ljubljani ter pobud, ki obiskovalce vključujejo v obnovo poti, oživljanje obrti ali varovanje naravne dediščine.
Med najzanimivejšimi ustvarjalnimi pristopi izstopajo:

• participativni arhivi in zbiranje lokalnih zgodb,
• mikro muzeji in razpršene muzejske zbirke,
• umetniške intervencije v krajini,
• skupnostni festivali,
• kulturne poti in tematski sprehodi,
• sodobne interpretacije rokodelstva,
• participativno oblikovanje javnega prostora,
• interpretacija naravne dediščine,
• lokalna gastronomija kot kulturna izkušnja.

Gre za področja, ki jih Center za kreativnost že danes aktivno razvija in podpira skozi razvoj kulturnih in kreativnih industrij, interdisciplinarno sodelovanje, oblikovanje storitev, participativne procese ter razvoj novih produktov in izkušenj. MED4REGEN zato ne prinaša zgolj vpogleda v prihodnost turizma, temveč tudi navdih za nove modele delovanja ustvarjalnega sektorja.

Muzeji kot razvojne platforme

Ena zanimivejših ugotovitev projekta je tudi spreminjajoča se vloga muzejev. Ti vse pogosteje presegajo svojo tradicionalno funkcijo varuhov dediščine in postajajo prostori sodelovanja, eksperimentiranja ter povezovanja različnih sektorjev. Nekaj inspirativnih primerov smo zbrali v dokumentu MED4REGEN Regenerative Tourism Examples.

Kot primer dobre prakse je v katalog vključena tudi dejavnost MAO. Program Muzej v skupnosti kaže, kako lahko kulturna institucija deluje tudi zunaj svojih zidov ter skupaj z lokalnimi prebivalci in partnerji soustvarja razvoj mestnih četrti in nove oblike regenerativnega turizma.

Skupnosti želijo sodelovati

Raziskava med lokalnimi skupnostmi kaže, da prebivalci turizmu praviloma ne nasprotujejo, želijo pa biti vključeni v njegovo načrtovanje. Kot najpomembnejše izpostavljajo kakovost bivanja, dostopnost javnega prostora, ohranjanje lokalne identitete in pravičnejšo porazdelitev koristi turizma. Namesto pasivnih opazovalcev želijo postati aktivni soustvarjalci razvoja svojih krajev.

Kako naprej?

Kataloga dobrih praks predstavlja eno od izhodišč za naslednje faze projekta MED4REGEN. S partnerji bomo na podlagi teh izkušenj razvijali pilotne projekte, programe usposabljanj in nova orodja, ki bodo kulturnim organizacijam, ustvarjalcem in lokalnim skupnostim pomagala vpeljevati regenerativne prakse po celotnem Sredozemlju.

Prihodnost turizma tako ni zgolj v privabljanju več obiskovalcev, temveč v ustvarjanju krajev, kjer je zaradi sodelovanja med kulturo, ustvarjalnostjo in skupnostmi bolje živeti – tako za prebivalce kot za obiskovalce.