Slovenska delegacija se je pod okriljem Centra za kreativnost (CzK) in MAO udeležila konference Novi evropski Bauhaus (NEB) v regijah in mestih, ki je 29. in 30. septembra 2025 potekala v Bruslju. Dogodek, ki se ga je udeležilo skoraj 500 obiskovalcev, je združeval bogat konferenčni program in slovesno podelitev nagrad Novega evropskega Bauhausa, kjer je med drugim slavil urbanistični studio Prostorož. Kolektiv je prejel nagrado Novi evropski Bauhaus 2025 kot drugouvrščeni izstopajoči projekt v kategoriji Prednost ljudem in prostorom, ki to najbolj potrebujejo. Konferenčni program je bil namenjen izmenjavi NEB dobrih praks in iskanju sinergij pri naslavljanju ključnih razvojnih izzivov v državah članicah – od vključevanja skupnosti v odločanje o skupnih prioritetah do dostopnih stanovanj. Na povabilo organizatorjev so s primeri dobrih praks slovenske barve zastopale direktorica Regionalne razvojne agencije Zasavje Anja Šerc in vodja projekta Preplet – Zasavsko učno stičišče Nataša Grošelj ter predstavnica kabineta župana Občine Ravne na Koroškem Janja Širnik s primerom skupnostnega  obnovljenega muzejskega območja Stare železarne Ravne na Koroškem, edinstvenega spomenika tehniške kulturne dediščine ne le v slovenskem, temveč tudi v evropskem prostoru.

Srečanj s predstavniki Evropske komisije in Evropskega parlamenta v Bruslju so se udeležili predstavniki Mestne občine Celje, Občine Ravne na Koroškem, Regionalne razvojne agencije Zasavje, Regionalne razvojne agencije Savinjska, Ministrstva za kohezijsko in regionalni razvoj (MKRR), Ministrstva za okolje, prostor in energijo (MOPE), Zavoda Iskriva, Slovenskega regionalnega razvojnega sklada, Centra za razvoj, demonstracijo in usposabljanje za brezogljične tehnologije,   projekta Preplet – Zasavsko učno stičišče ter Centra za kreativnost (CzK) in MAO.

CzK in MAO, ki pod okriljem Ministrstva za kulturo RS delujeta kot nacionalna stična točka NEB, sta ob povabilu Evropske komisije na srečanje deležnikov NEB v Bruslju, združila raznoliko delegacijo, ki so jo zastopali predstavniki Mestne občine Celje z županom Matijo Kovačem, Občine Ravne na Koroškem, Regionalne razvojne agencije Zasavje, Regionalne razvojne agencije Savinjska, Ministrstva za kohezijsko in regionalni razvoj (MKRR), Ministrstva za okolje, prostor in energijo (MOPE), Zavoda Iskriva, Slovenskega regionalnega razvojnega sklada, Centra za razvoj, demonstracijo in usposabljanje za brezogljične tehnologije ter projekta Preplet – Zasavsko učno stičišče ter Centra za kreativnost (CzK) in MAO. Slovenska delegacija je povezala zainteresirane deležnike v medresorsko in medregijsko razvojno skupnost, ki presega institucionalne in geografske delitve ter zasleduje skupno vizijo regenerativnega razvoja Slovenije po principu načel, ki jih zasleduje NEB.

Osrednji del dogodka je bila slovesna podelitev nagrad Novi evropski Bauhaus, ki je potekala 30. septembra v Evropskem parlamentu. Slovenski projekt (Ne)zdravi prostori urbanističnega studia Prostorož je bil drugouvrščeni izstopajoči projekt v kategoriji Prednost ljudem in prostorom, ki to najbolj potrebujejo. Projekt se osredotoča na izboljšanje zunanjih površin po meri pacientov, zdravstvenih delavcev in obiskovalcev. V studiu so izvedli obširno raziskavo s pacienti, svojci in zdravstvenimi delavci. Nagrada, ki jo je v imenu ekipe  Prostorož sprejela Naja Kikelj Širok, predstavlja mednarodno potrditev in priznanje za dosedanje delo in inovativen pristop studia ter pomemben prispevek k prepoznavnosti slovenskih praks v širšem evropskem prostoru.

Na panelu Novi evropski Bauhaus v regijah za pravični prehod sta slovenske barve zastopali direktorica Regionalne razvojne agencije Zasavje Anja Šerc in vodja projekta Preplet – Zasavsko učno stičišče Nataša Grošelj. Na povabilo organizatorjev sta predstavili načrte za pripravo regionalnega razvojnega programa (v senci) s sodelovanjem v programu Teritorji v akciji NEB, ki ga vodi Skupno raziskovalno središče (JRC) pri Evropski komisiji ter vzpostavitev učnega stičišča Preplet, ki bo povezal vseh 16 vzgojno-izobraževalnih zavodov v Zasavju z namenom razvoja novih oblik izobraževanja in razvoj potrebnih kompetenc za pravičen prehod.

Vsebine razprav v sklopih Grajenje boljše prihodnosti: Stanovanjske inovacije in NEB in Pravični prehod regij so naslovile ključne razvojne izzive kot so stanovanjska politika, energetska tranzicija, varstvo kulturne dediščine, vključevanje lokalnih skupnosti v razvojne projekte, zaščito okolja, razvoj novih znanj in veščin, iskanje virov financiranja ter krepitev upravljavskih kapacitet. Na konferenci so bili predstavljeni tudi primeri dobrih praks in velikih razvojnih ter infrastrukturnih projektov iz drugih evropskih držav (Irska, Nemčija, Romunija idr.) na področju kulturne dediščine in dostopnega bivanja, ki z večmilijonskimi podporami praksam NEB dokazujejo, da je mogoče strateško povezovati kohezijska in druga evropska sredstva ter jih uporabljati za trajnostno in dolgoročno transformacijo mest in regij.

Skupna slovenska udeležba v Bruslju pomeni pomemben korak k povezovanju rastoče slovenske NEB skupnosti in k oblikovanju skupnih razvojnih vizij, ki bodo vplivale na prihodnje načrtovanje in izvajanje politik na nacionalni in (med)regionalni ravni. Je tudi pomemben prispevek v dialog o integraciji načel NEB v razvojno načrtovanje regij in mest.

Studio Prostorož prejemnik nagrade Novi evropski Bauhaus 2025!

Neprofitni urbanistični studio Prostorož je v Bruslju prejel nagrado Novi evropski Bauhaus kot drugouvrščeni izstopajoči projekt v kategoriji Prednost ljudem in prostorom, ki to najbolj potrebujejo.

Studio je nagrado prejel za svoje delo pri raziskovanju odprtih prostorov klinik Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana in Onkološkega inštituta Ljubljana, ki so del največjega bolnišničnega območja v Sloveniji. Projekt (Ne)zdravi prostori se je osredotočal na izboljšanje površin po meri pacientov, zdravstvenih delavcev in obiskovalcev, ki so bili v projekt vseskozi tudi vključeni.

Z raziskavami, delavnicami, manjšimi prostorskimi intervencijami in neposrednim stikom z uporabniki je Prostorož dokazal, kako urejene in zelene površine pozitivno vplivajo na počutje zaposlenih, zmanjšujejo stres pacientov in podpirajo proces zdravljenja. Med drugim so ugotovili, da pacienti pogrešajo zunanje prostore za čakanje, zdravstveni delavci urejene površine za sprostitev in druženje, oboji pa si na območju želijo več zelenja, dreves in prostora za počitek. Njihova želja ni presenetljiva: v studiu opozarjajo, da je na ožjem območju ljubljanskih klinik delež zelenih površin približno 13-odstoten, kar je polovico manj od deleža, ki ga za zdravstvene ustanove priporoča Ministrstvo za naravne vire in prostor.

Za ureditev območja so v studiu Prostorož predlagali nekaj srednje- in kratkoročnih rešitev, med katerimi so nekatere že izvedli: med drugim so na območju postavili dodatne udobne klopi, obnovili paviljon pri glavni stavbi UKC in pripravili več načrtov prenove ključnih javnih prostorov. Ob Zaloški cesti na njihovo pobudo stoji tudi pokrita čakalnica, ki je začasen, a glasen odgovor na pomanjkanje prostorov za paciente. Čakalnica simbolično zavzema prostor, ki je bil prej namenjen ilegalno parkiranim vozilom in daje prednost ljudem pred avtomobili.

Nagrada Novi evropski Bauhaus, ki jo vsako leto podeljuje Evropska komisija, izpostavlja projekte, ki združujejo trajnost, inkluzivnost in lepoto. Letošnja podelitev je potekala 30. septembra v Bruslju. Poleg slovenskega so med drugim nagrajeni tudi projekti uveljavljenih prostorskih kolektivov iz Madžarske, Italije, Grčije in Italije. Po dobrem sodelovanju z UKC Ljubljana v studiu napovedujejo, da bodo sodelovanje na področju kakovostnih odprtih prostorov nadaljevali tudi v prihodnje.