Fotopub skozi svoje delo ugotavlja, da sistemi javnega kulturnega financiranja ne zagotavljajo zadostne stabilnosti za uspešen trajnostni razvoj kulturne institucije ali posameznikov. Kot najnovejša izmed nacionalno aktivnih kulturnih organizacij spoznavajo, da je paradigma slovenske kulturne politike, ki je bila začrtana v 80ih in 90ih letih prejšnjega stoletja, tudi namenjena organizacijam in akterjem, ki so v tistem času nastajali in ob svojem nastajanju to paradigmo zarisali. Kultura se ne more zanašati zgolj na javne vire financiranja. Upoštevajoč uspešne kulturne modele nekaterih zahodnih držav lahko ugotovimo, da je za umestitev kulture med razvojne komponente države pomembno zastaviti kulturni model, ki skozi svoje delovanje v javnem interesu ustvarja kapital. Zaradi specifičnosti slovenske družbeno-politične situacije, so se klasični pristopi k monetizaciji kulture v zadnjih letih izkazali za neuspešne. Alternativa znanim klasičnim pristopom se pojavlja z razvojem sodobnih tehnologij in novih načinov produkcije, posredovanja in konzumacije kulturnih vsebin. Z uporabo blockchain tehnologije želijo ustvariti Fotopubu lastno mikroekonomijo, ki temelji na aktivni participaciji posameznika, umetnika, gosta, producenta, investitorja ali kupca, neposrednem mikrofinanciranju, absolutni decentralizaciji celotnega delovanja kulturne institucije in posledičnemu plemenitenju kapitala.