Te dni, med 24. in 28. junijem 2019, na Naravoslovnotehniški fakulteti poteka delavnica z zmagovalci na natečaju RogLab Open: Aktivno staranje. Delavnica je sicer zaprtega tipa, a tukaj so zmagovalce natečaja!

Najstniki, ki so sprožili beatlomanijo, in hipiji iz časa Woodstocka so zdaj stari že okoli sedemdeset let. Prvi Elvisovi fani so zdaj že v osmem desetletju življenja – ja, norija rokenrola in uporniška pop kultura nikakor nista tuji številnim starostnikom, ki jih srečujemo v parkih, trgovinah in avtobusih. To so namreč generacije, ki so prve ponotranjile »upiranje brez razloga«. Prav s temi generacijami se ukvarja letošnji oblikovalski natečaj ROGLAB OPEN: AKTIVNO STARANJE, ki sta ga razpisala RogLab, ljubljanski fab lab, ki je lani prejel prestižno evropsko nagrado za inovativnost mreže Eurocities, in slovenski Center za kreativnost pri Muzeju za arhitekturo in oblikovanje. Z natečajem želimo opozoriti oblikovalce in javnost na potrebe starejših oseb, obenem pa spodbuditi razvoj njim namenjenih novih izdelkov in storitev.

Na natečaj RogLab Open: Aktivno staranje, ki obravnava težave oseb, starejših od sedemdeset let, z iskanjem družbeno koristnih rešitev za omogočanje aktivnega in samostojnega življenja, je prispelo 30 projektov iz Brazilije, Indije, Irana, Paname, Peruja, Portugalske, Slonokoščene obale, Slovenije in Združenega kraljestva.

Žirija, ki so jo sestavljali Meta Štular (vodja RogLaba, samostojna kulturna menedžerka na področju kreativnih industrij, prejemnica nagrade za inovativnost, ki jo podeljuje mreža Eurocities), Maja Vardjan (kustosinja v Muzeju za arhitekturo in oblikovanje ter sokustosinja bienalov oblikovanja BIO 24 in 25), Jure Miklavc (ustanovitelj Studia Miklavc, izredni profesor na ALUO, prejemnik številnih mednarodnih in nacionalnih nagrad, npr. nagrade red dot in nagrade Prešernovega sklada), Mojca Mihailovič – Škrinjar (ekonomistka, svetovalka za oblikovalsko razmišljanje in strateški razvoj poslovnih idej, prejemnica nagrade Design Management Value Award 2016 v okviru KCDM) in Maja Kržišnik (umetnostna zgodovinarka, direktorica Informacijsko-dokumentacijskega centra za oblikovanje pri GZS (1988–2006), nekdanja predavateljica na NTF in FD), je za nadaljnji razvoj izbrala 5 projektov:

A(ge)daptive
Avtorice: Ina Nathalie Bölsing, Kaja Čufer, Tajda Dražić in Katarina Ekart
Država: Slovenija
Kategorija: študentje

Projekt se osredotoča na izzive pri oblačenju, s katerimi se soočajo starejši (težave pri zapenjanju gumbov ali zadrg, neprimernost krojev, neprivlačnost funkcionalnih oblačil …). Avtorice se usmerjajo na področje združevanja privlačnega oblikovanja, kakovostnih materialov, inovativnih krojev in prilagoditev. Žirijo so pri izboru projekta prepričale poglobljenost raziskovalnega pristopa, oblikovna odličnost in originalnost, ki jo izražajo tehnične skice, ter velika tržna aplikabilnost, ki jo bo omogočilo dejstvo, da so oblačila zasnovana po načelu vključujočega oblikovanja, kar pomeni, da bodo privlačna za različne generacije.

Medgeneracijsko igralo
Avtor: André da Silva Canzolin
Država: Brazilija
Kategorija: profesionalci

Projekt je navdih našel v igri wall ball. Avtor je osnovni igralni plošči dodal odprtine različnih oblik, s pomočjo katerih se lahko določa težavnost igre; njen cilj je žogo, ki je privezana na vrv, s pomočjo vlečenja vrvi pripeljati do cilja. Igra je primerna za enega ali dva človeka, za sodelovanje različnih generacij, za notranje in parkovne površine. Žirijo je idejni projekt prepričal zaradi svoje preprostosti, ki omogoča različne možnosti variacij produkta, od povsem analogne plošče, za izdelavo katere potrebujemo komaj kaj več kot laserski rezalnik, do plošče z elektronskimi dodatki, ki bi lahko omogočali kompleksnejši način igre in nagrajevanja. Žirija med razvojem pričakuje tudi preizkušanje vmesnih hitrih delovnih modelov v merilu 1 : 1.

Čas za šah
Avtor: Janez Vrhunc
Država: Slovenija
Kategorija: profesionalci/upokojenci

Kako nadgraditi zunanji prostor, da bo spodbujal medgeneracijsko druženje, da bo neizključujoč, privlačen za intuitivno uporabo javnega prostora in ne bo povezan z ekonomsko močjo uporabnika? Upokojenci imajo namreč veliko prostega časa, ki ga zapolnjujejo s prostočasnimi aktivnostmi, tem pa je pogosto skupno, da so organizirane in plačljive. Avtor se osredotoča na javni prostor Ljubljane in želi ta izziv rešiti s popularizacijo šahovske igre na prostem oz. šahovskih točk, ki bi omogočale spontano medgeneracijsko druženje. Šah na prostem sam po sebi sicer ni nič novega. Žirijo so prepričali preprostost in socialna vrednost ideje za Ljubljano ter dejstvo, da za njeno realizacijo ne potrebujemo veliko sredstev ali večjih posegov v mestno tkivo. Avtor pri tem predlaga tudi razvoj sistema izposoje figur, ki pa bi ga bilo po mnenju žirije moč nadgraditi tudi s sistemom rezervacije miz, iskanja soigralcev ipd. Na podlagi avtorjevih referenc (upokojeni arhitekt) žirija pričakuje tudi ustrezno umestitev v prostor in oblikovno dovršenost fizičnega prototipa.

Prilagodljive stopnice
Avtor: Dušan Uršič
Država: Slovenija
Kategorija: profesionalci/upokojenci

Pogost izziv za starejše ljudi je premagovanje stopnic. Avtor ga rešuje tako, da na obstoječo stopnico namesti dodatno, ki obstoječo poviša za pol višine. Tako običajno stopnico spremeni v izmenično, ki starejši ali poškodovani osebi omogoča lažje vzpenjanje ali spuščanje. Žirija je rešitev izbrala zaradi relativno preproste možnosti izvedbe vmesnih elementov prilagodljivih dimenzij in dostopnosti posega v obstoječe stopnice oz. njihove nadgradnje, pa tudi zaradi možnosti uporabe rešitve tudi za druge ciljne skupine – na primer mlajše osebe, ki jim je zaradi različnih vzrokov gibanje po stopnicah prav tako oteženo. Projekt bi bilo mogoče dodatno nadgraditi s storitvijo izposoje prilagodljivih stopnic. Predlagamo še razvoj rešitve za umestitev v interierje in sistemsko rešitev, ki omogoča prilagajanje različnim gabaritom stopnic. Rešiti je treba tudi pritrjevanje.

Grow for it!
Avtor: John Peto
Država: Združeno kraljestvo
Kategorija: profesionalci

Med starejšimi je močno razširjena kultura vrtnarjenja, ki pa se pogosto izgubi, ko se starejša oseba preseli v dom za ostarele, kjer dostopa do vrtičkov ni. Vrtnarjenje bi stanovalcem domov za ostarele po eni strani omogočalo pridelavo zdrave hrane, po drugi pa jim ponudilo razlog za produktivno in smiselno druženje v okviru skupnega projekta. Avtor želi razviti hidroponični vrt za starejše osebe v domovih za ostarele ter ga oblikovati tako, da bo ustrezal zmanjšanim gibalnim in senzornim sposobnostim uporabnikov. Vrt bo zasnovan v obliki zložljivega kompleta, ki ga bodo uporabniki lahko po potrebi nadgrajevali ter po želji posamezne dele izdelali tudi sami s pomočjo 3D-izdelovalnih tehnologij. Žirija je projekt izbrala predvsem zaradi njegove socialne komponente in možnosti repliciranja po fab labih po vsem svetu.