Konferenca
Ustvarjalnost kot razvojna priložnost Slovenije
11. nov 2026
| 9.00-16.00
MAO
9:00–16.00 | PREDSTAVITVE PROJEKTOV CzK
13.15–16.00 | INFO TOČKA
15.30 | VODSTVO PO RAZSTAVI (NE)VIDNE POVEZAVE
Prijava
Še niste registrirani? Vpišite seZa prijavo na dogodek se morate naprej registrirat na naši spletni strani.
Center za kreativnost pri Muzeju za arhitekturo in oblikovanje (MAO) v sodelovanju z Ministrstvom za kulturo pripravlja letno konferenco Ustvarjalnost kot razvojna priložnost Slovenije, namenjeno razpravi o razvojnem potencialu kulturnega in kreativnega sektorja (KKS), medsektorskem sodelovanju ter prihodnosti podpornega okolja v Sloveniji.
Dogodek bo z uvodnim nagovorom odprla dr. Ignacija Fridl Jarc, ministrica za kulturo RS.
Letošnja konferenca poteka v znamenju objave rezultatov nove statistične analize kulturnega in kreativnega sektorja v Sloveniji za obdobje 2018–2025 in zaključevanja prvega obdobja izvajanja projektov, podprtih na javnem razpisu Ministrstva za kulturo Spodbujanje kulturnih in kreativnih industrij – Center za kreativnost 2025. Osrednje vprašanje konference bo, kako potencial ustvarjalnosti učinkoviteje vključiti v razvojne politike Slovenije. Kulturni in kreativni sektor je poleg svojega kulturnega in gospodarskega pomena tudi vir znanja, inovacij in novih pristopov za podjetja in javni sektor ter pomemben dejavnik družbenih inovacij in trajnostnega razvoja.
Dopoldanski program bo povezal razpravo o ustvarjalnosti kot razvojni priložnosti Slovenije, možnostih nove kohezijske perspektive in pametne specializacije ter rezultatih in prihodnosti podpore KKS. Sodelovali bodo dr. Tjaša Redek, redna profesorica na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani, Marko Hren iz Sektorja za koordinacijo pametne specializacije Ministrstva za lokalno samoupravo, kohezijo in regionalni razvoj, Barbara Koželj Podlogar, vodja Sektorja za umetnost na Ministrstvu za kulturo, in mag. Anja Zorko, vodja Centra za kreativnost. Ugotovitve nove statistične analize bo predstavila dr. Barbara Predan, dekanja Akademije za likovno umetnost in oblikovanje Univerze v Ljubljani, priporočila KCDM za prihodnost slovenskega gospodarstva pa Mojca Mihailovič Škrinjar, vodja specializiranih usposabljanj in validacije pri KCDM 4.0. Evropske izkušnje s podpornimi instrumenti in razvojnimi platformami bosta predstavila Elisabeth Noever-Ginthör, vodja oddelka za kreativnost in poslovanje pri Vienna Business Agency, in Jan Boelen, ustanovitelj in nekdanji direktor Atelier Luma in predstavnik Nizozemskega sklada za spodbujanje kreativnih industrij.
Politično-strateški panel o prihodnosti sistemske podpore KKS in medsektorskega sodelovanja bo odprl vprašanje, katere funkcije, instrumente, partnerstva in oblike medresorskega sodelovanja potrebuje Slovenija za stabilnejši in dolgoročno naravnan podporni sistem. Sodelovali bodo Uršula Menih Dokl, državna sekretarka na Ministrstvu za kulturo, dr. Sabina Koleša, namestnica generalnega direktorja Direktorata za industrijo, podjetništvo in internacionalizacijo na Ministrstvu za gospodarstvo, delo in šport, Marko Hren, Ministrstvo za lokalno samoupravo, kohezijo in regionalni razvoj, Sektor za koordinacijo pametne specializacije, Peter Ličen, soustanovitelj in direktor podjetja Lushna, ter Dimitrij Živec, direktor marketinga v podjetju Intra Lighting.
Popoldanski program bo namenjen konkretnim rezultatom podprtih projektov ter razvojnim potem ustvarjalcev in podjetij. Po uvodu Petre Rihtaršič, vodje Nacionalne platforme CzK in javnega razpisa CzK 2025 na Ministrstvu za kulturo, bodo projekte predstavili Darja Malešič (Corn Dolly), Katja Gönc (Revija Offline), Marko Hozjan (Lynxcraft), Urška in Jure Sadar (Vsakdanji predmeti/Vozlani obešalnik) ter Petra Marinko (NON TOX LUX).
Na okrogli mizi, ki jo bo moderirala Kristi Hodak Knobloch, nekdanja svetovalka pri McKinsey & Company ter direktorica platforme in podjetja The Keepers, bodo izkušnje s programi CzK predstavili Rok Oblak (Salto Dionys), Jelena Marković (SITAR 1920), oblikovalka pletenin Jona Bednjanec in Matej Feguš (Donar). Spregovorili bodo o podpori pri razvoju izdelkov, poslovnih znanj, sodelovanj in dostopu do trgov, pa tudi o ovirah in potrebah, ki ostajajo nepokrite. Konferenčni del se bo zaključil s povzetkom ključnih ugotovitev in kratko diskusijo z občinstvom.
V spremljevalnem programu bodo predstavljeni projekti in delo več kot 150 ustvarjalcev ter kreativnih in drugih podjetij, ki so prejeli sredstva javnega razpisa CzK 2025 ali sodelovali v programih Centra za kreativnost, kot so Modni inkubator, Milanski teden oblikovanja in Made in Slovenia. Predstavitev bo ponudila vpogled v raznolikost programov CzK in ustvarjalnih praks sodelujočih ter obiskovalcem približala njihove projekte, dela in razvojne poti.
Ob mreženju bodo na voljo individualna svetovanja ob predhodni prijavi o internacionalizaciji, financiranju, inovacijah, poslovnem razvoju, zaščiti intelektualne lastnine in povezovanju z domačimi ter evropskimi partnerji. Obiskovalci se bodo lahko udeležili tudi vodenega ogleda razstave (Ne)vidne povezave: Pogoji, procesi in vplivi slovenskega oblikovanja.
Cilj konference je povezati podatke, rezultate in izkušnje dosedanjega razvoja KKS z razpravo o njegovi prihodnosti ter oblikovati skupna izhodišča za politike, ki bodo ustvarjalnost močneje prepoznale kot enega od virov gospodarske konkurenčnosti, inovativnosti, družbenega razvoja in kakovosti življenja v Sloveniji.
Spremljevalni program
13.15–16.00 INFO TOČKA
ODPRTE SO SAMO ŠE PRIJAVE NA SVETOVANJE S CED SLOVENIJA | Prijavite se tukaj>>
Kot del spremljevalnega programa konference bodo na voljo tudi individualna svetovanja z različnimi organizacijami in ministrstvi, ki nudijo priložnosti s področij internacionalizacije, zaščite intelektualne lastnine, poslovanja in različnih finančnih spodbud za ustvarjalce in medsektorska sodelovanja.
Svetovali bodo:
- Dražen Jeremić, SPIRIT Slovenija: svetovanja glede aktualnih programov, finančnih spodbud in drugih aktivnosti, ki jih SPIRIT ponuja ustvarjalnim podjetjem
- Nina Smerdu, Služba za prenos znanja in tehnologij Univerze v Mariboru: svetovanja o zaščiti intelektualne lastnine, prenosu znanja in tehnologij ter povezovanju raziskovalcev, ustvarjalcev in podjetij
- Alexander Diesenreiter, EIT Culture & Creativity: svetovanje o možnostih financiranja, programih za podporo inovacijam in poslovnemu razvoju ter povezovanju z evropskimi partnerji za razvoj idej, projektov in organizacij v kulturnem in kreativnem sektorju.
- Maja Žužek in Alma Židanek, Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve: možnosti podpore, ki jih ministrstvo v sodelovanju s slovensko diplomatsko-konzularno mrežo ponuja ustvarjalcem, podjetjem in organizacijam pri mednarodnem udejstvovanju
- Maja Kavzar Hudej, Ministrstvo za kulturo: o priložnostih in aktualnih razpisih
- Maja Towndrow, Center Rog: o razpisu za brezplačno uporabo projektnega studia (dve izvedbi v letu 2027), rezidenčnih proložnostih za slovenske in zamejske kreativce in drugih programih
- Svetovalci Centra za kreativnost: o programih CzK in priložnostih
- Center Ustvarjalna Evropa v Sloveniji (CED Slovenija): svetovanje o razpisih za leto 2027
- Julija Škarabot Plesničar, Novi evropski Bauhaus (NEB)
9:00–16.00 PREDSTAVITEV PROJEKTOV
V spremljevalnem programu bodo predstavljeni projekti in delo več kot 150 ustvarjalcev ter kreativnih in drugih podjetij, ki so prejeli sredstva javnega razpisa CzK 2025 ali sodelovali v programih Centra za kreativnost, kot so Modni inkubator, Milanski teden oblikovanja in Made in Slovenia. Predstavitev bo ponudila vpogled v raznolikost programov CzK in ustvarjalnih praks sodelujočih ter obiskovalcem približala njihove projekte, dela in razvojne poti.
Registracija in kava
Uvodni nagovor
Pomen kulturnega in kreativnega sektorja in medsektorskih sodelovanj
- dr. Ignacija Fridl Jarc, ministrica za kulturo RS
Predstavitev
Ustvarjalnost kot razvojna priložnost Slovenije
Kako se KKS umešča v širši razvojni model Slovenije in zakaj ustvarjalnost ni le atribut sektorja, temveč ključna sposobnost za inoviranje in dvig produktivnosti?
- Tjaša Redek, redna profesorica, Ekonomska fakulteta, Univerza v Ljubljani
Predstavitev
Kreativnost v jedru prihodnjega razvoja: priložnosti nove kohezijske perspektive
Kako se kulturni in kreativni sektor ter kreativne kompetence umeščajo v nastajajočo novo kohezijsko perspektivo in v okvir pametne specializacije ter katere možnosti se odpirajo za njihovo vključevanje v razvojne, inovacijske, podjetniške in regionalne instrumente?
- Marko Hren, Ministrstvo za lokalno samoupravo, kohezijo in regionalni razvoj, Sektor za koordinacijo pametne specializacije
Predstavitev
CzK: rezultati, izkušnje in vizija razvoja
- Barbara Koželj Podlogar, vodja Sektorja za umetnost, Ministrstvo za kulturo
- mag. Anja Zorko, vodja Centra za kreativnost
Predstavitev
Pomen KKS: kaj razkrivajo podatki nove statistične analize za obdobje 2018–2025?
Nova statistična analiza CzK ponuja nov pogled na obseg, strukturo in razvojni potencial kulturnega in kreativnega sektorja v Sloveniji. Predstavili in interpretirali bomo ključne ugotovitve statistične analize in odprli vprašanja o vlogi KKS v širšem razvojnem ekosistemu.
- dr. Barbara Predan, dekanja, Akademija za likovno umetnost in oblikovanje, Univerza v Ljubljani
Predstavitev
Priporočila KCDM za prihodnost slovenskega gospodarstva
- Mojca Mihailovič Škrinjar, vodja specializiranih usposabljanj in validacije, Kompetenčni center za design management KCDM 4.0
Predstavitev
Od podpornih instrumentov do razvojnih platform: evropske izkušnje
Predstavitev bo povezala dve komplementarni razsežnosti podpore KKS: institucionalno urejene javne podporne instrumente ter razvojne platforme, ki z dolgoročnim raziskovanjem, eksperimentiranjem in medsektorskim sodelovanjem omogočajo, da oblikovanje postane orodje družbenih, okoljskih in gospodarskih sprememb.
- Elisabeth Noever-Ginthör, vodja oddelka za kreativnost in poslovanje pri Vienna Business Agency, Dunaj
- Jan Boelen, ustanovitelj in nekdanji direktor Atelier Luma, Francija
Predstavitve bodo izvedene v angleškem jeziku.
Odmor za kavo
Politično-strateški panel
Prihodnost sistemske podpore KKS in medsektorskega sodelovanja
Predstavniki različnih ministerstev, kreativnega sektorja in gospodarstva bodo razpravljali o učinkovitosti obstoječih nacionalnih ukrepov, ključnih vrzelih v podpornem okolju ter razvojnih potrebah KKS. Razprava bo osredotočena na vprašanje, katere funkcije, instrumente, partnerstva in oblike medresorskega sodelovanja potrebuje Slovenija, da bi projektno in časovno omejeno podporo nadgradila v stabilnejši in dolgoročno naravnan podporni sistem. Posebna pozornost bo namenjena povezovanju KKS z gospodarstvom, raziskovalnim in inovacijskim sistemom, pametno specializacijo, regionalnim razvojem ter zelenim in digitalnim prehodom.
- Uršula Menih Dokl, državna sekretarka, Ministrstvo za kulturo
- dr. Sabina Koleša, namestnica generalnega direktorja, Direktorat za industrijo, podjetništvo in internacionalizacijo, Ministrstvo za gospodarstvo, delo in šport
- Marko Hren, Ministrstvo za lokalno samoupravo, kohezijo in regionalni razvoj, Sektor za koordinacijo pametne specializacije
- Peter Ličen, soustanovitelj in direktor Lushna d.o.o.
- Dimitrij Živec, direktor marketinga, Intra Lighting d.o.o.
Moderira: mag. Anja Zorko, vodja Centra za kreativnost
Kosilo in mreženje & samostojni ogled razstave (Ne)vidne povezave
Kratke predstavitve
Od podpore do rezultatov: projekti javnega razpisa JR CzK 2025
Skozi pet primerov projektov, podprtih na javnem razpisu »Spodbujanje kulturnih in kreativnih industrij – CzK 2025«, bomo prikazali, kako lahko javna sredstva in strokovna podpora prispevajo k razvoju ter ustvarjanju širše ekonomske in družbene vrednosti.
Uvod: Petra Rihtaršič, vodja Nacionalne platforme CzK in vodja JR CzK 2025, Ministrstvo za kulturo
- Darja Malešič, Corn Dolly
- Katja Gönc, Revija Offline
- Marko Hozjan, Lynxcraft
- Urška in Jure Sadar, Vsakdanji predmeti/Vozlani obešalnik
- Petra Marinko, NON TOX LUX
Okrogla miza
Razvojne poti ustvarjalcev in podjetij: izkušnje s podporo CzK
Ustvarjalci in kreativni podjetniki bodo skozi svoje razvojne poti predstavili, kako so jim programi Centra za kreativnost pomagali pri razvoju izdelkov, poslovnih znanj, sodelovanj in dostopu do trgov. Razprava bo odprla tudi vprašanja o omejitvah obstoječe podpore: katere potrebe ostajajo nepokrite, kje nastajajo največje ovire in kakšno podporo potrebujejo za naslednji razvojni korak.
- Rok Oblak, produktni oblikovalec in ustanovitelj znamke Salto Dionys
- Jelena Marković, solastnica delavnice SITAR 1920
- Jona Bednjanec, oblikovalka pletenin, ki ustvarja pod istoimensko blagovno znamko
- Matej Feguš, Donar d.o.o.
Moderatorka: Kristi Hodak Knobloch, nekdanja svetovalka pri McKinsey & Company, direktorica platforme ter podjetja The Keepers.
Zaključek in diskusija
Povzetek ključnih poudarkov konference in kratka diskusija z udeleženci o razvojnih potrebah ustvarjalcev in podjetij ter predlogih za nadaljnji razvoj podpornega okolja.
Voden ogled
Vodstvo po razstavi (Ne)vidne povezave: Pogoji, procesi in vplivi slovenskega oblikovanja
Razstava omogoča različne načine branja izdelkov in odpira vprašanja o sodobni slovenski oblikovalski praksi. Namesto celovitega pregleda ponuja enega od možnih pogledov na oblikovanje ter izhodišče za nadaljnje raziskovanje (ne)vidnih povezav, ki se bo nadaljevalo skozi različne programe in delo Centra za kreativnost.
SPREMLJEVALNI PROGRAM
Predstavitve projektov CzK
V spremljevalnem programu bodo predstavljeni projekti in delo več kot 150 ustvarjalcev ter kreativnih in drugih podjetij, ki so prejeli sredstva javnega razpisa CzK 2025 ali sodelovali v programih Centra za kreativnost, kot so Modni inkubator, Milanski teden oblikovanja in Made in Slovenia. Predstavitev bo ponudila vpogled v raznolikost programov CzK in ustvarjalnih praks sodelujočih ter obiskovalcem približala njihove projekte, dela in razvojne poti.
Info točka
Individualna svetovanja ob predhodni prijavi | ODPRTE SO SAMO ŠE PRIJAVE NA SVETOVANJE S CED SLOVENIJA | Prijavite se tukaj>>
Svetovali bodo:
- Dražen Jeremić, SPIRIT Slovenija: svetovanje o aktualnih programih, finančnih spodbudah, internacionalizaciji in drugih priložnostih, ki jih SPIRIT Slovenija ponuja ustvarjalnim podjetjem.
- Nina Smerdu, Služba za prenos znanja in tehnologij Univerze v Mariboru: svetovanje o zaščiti intelektualne lastnine, prenosu znanja in tehnologij ter povezovanju raziskovalcev, ustvarjalcev in podjetij.
- Alexander Diesenreiter, EIT Culture & Creativity: svetovanje o možnostih financiranja, programih za podporo inovacijam in poslovnemu razvoju ter povezovanju z evropskimi partnerji za razvoj idej, projektov in organizacij v kulturnem in kreativnem sektorju.
- Maja Žužek in Alma Židanek, Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve: možnosti podpore, ki jih ministrstvo v sodelovanju s slovensko diplomatsko-konzularno mrežo ponuja ustvarjalcem, podjetjem in organizacijam pri mednarodnem udejstvovanju
- Maja Kavzar Hudej, Ministrstvo za kulturo: o priložnostih in aktualnih razpisih
- Maja Towndrow, Center Rog: o razpisu za brezplačno uporabo projektnega studia (dve izvedbi v letu 2027), rezidenčnih proložnostih za slovenske in zamejske kreativce in drugih programih
- Svetovalci Centra za kreativnost: svetovanje o programih podpore in priložnostih, ki jih Center za kreativnost ponuja ustvarjalcem in podjetjem.
- Center Ustvarjalna Evropa v Sloveniji (CED Slovenija): svetovanje o razpisih za leto 2027.
- Julija Škarabot Plesničar, Novi evropski Bauhaus (NEB)
dr. Ignacija Fridl Jarc
Dr. Ignacija Fridl Jarc je diplomirana komparativistka in doktorica filozofskih znanosti. Uveljavila se je kot literarna in gledališka kritičarka in za svoje kritiško delo leta 2000 prejela Stritarjevo nagrado. Delovala je kot novinarka v kulturnem uredništvu časnika Slovenec, asistentka za zgodovino filozofije na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, deset let kot namestnica direktorja in vodja oblikovanja v zasebnem sektorju, od leta 2018 pa je tajnica in urednica Slovenske matice. Med letoma 2023 do 2024 je opravljala naloge dekanje Fakultete za slovenske in mednarodne študije Nove univerze, kjer je tudi predavateljica za področje slovenske književnosti in kulture. Med letoma 2020 in 2022 je bila v štirinajsti Vladi Republike Slovenije državna sekretarka na ministrstvu za kulturo. Od leta 2025 je predsednica Kulturnega foruma SDS.
Tjaša Redek
Tjaša Redek je redna profesorica ekonomije na Ekonomski fakulteti Univerzi v Ljubljani. Njeno raziskovalno delo se osredotoča na neotipljivi kapital, ki vključuje tudi raziskave in razvoj, oblikovanje, vlaganja v znanje in kompetence zaposlenih, organizacijski kapital ter inovacije. Posebno pozornost namenja vplivu teh vlaganj na produktivnost, konkurenčnost in uspešnost podjetij. Raziskuje tudi področja trga dela, zaposlovanja in razvojnih politik. Sodelovala je v številnih domačih in mednarodnih raziskovalnih projektih, med drugim v evropskih projektih GLOBALINTO in HECAT.
Barbara Koželj Podlogar
Barbara Koželj Podlogar je za diplomo iz umetnostne zgodovine prejela študentsko Prešernovo nagrado. Po študiju je objavljala recenzije in kritike v različnih časopisih in na nacionalnem radiu. Na Ministrstvu za kulturo je bila od 2007 do 2013 generalna direktorica Direktorata za umetnost/ustvarjalnost, od 2013 do 2015 pa vodja Urada za evropske zadeve in mednarodno sodelovanje. Takoj zatem je do 2021 vodila SKICA na Dunaju. Med drugim je vodila koordinacijsko skupino za predstavitve slovenske ustvarjalnosti v tujini in bila odgovorna za predstavitve slovenske literature na knjižnih sejmih v Pragi, Leipzigu in Frankfurtu. Bila je članica sveta Evropske prestolnice kulture Maribor 2012 in skrbnica tega projekta na Ministrstvu za kulturo. Med 2012 in 2015 je bila nacionalna predstavnica Delovne skupine Evropske komisije za odprto metodo koordinacije za kulturne in kreativne industrije.
dr. Barbara Predan
Dr. Barbara Predan je profesorica na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje Univerze v Ljubljani, ki jo od leta 2025 vodi kot dekanja. V svojem raziskovalnem delu preučuje vpliv participativnega oblikovanja in vlogo oblikovanja pri zamišljanju skupnostnih praks v antropocenu. Posebno pozornost namenja oblikovalkam ter zgodovini in teoriji oblikovanja 20. stoletja. Za raziskovalno delo je leta 2023 skupaj s Špelo Šubic prejela mednarodno nagrado AWDA – AIAP Women in Design Award. Vodi raziskovalni program Vizualna pismenost, v okviru evropske akcije COST Reframing the Social Impact of Design pa delovni sklop, posvečen oblikovanju javnih politik.
Elisabeth Noever-Ginthör
Elisabeth Noever Ginthör je strokovnjakinja za kreativne in kulturne industrije z več kot 20-letnimi izkušnjami. Od leta 2014 vodi oddelek za kreativne industrije pri Vienna Business Agency. V tej vlogi razvija programe financiranja in medsektorska sodelovanja za dunajsko kreativno gospodarstvo – ki zajemajo arhitekturo, modo, oblikovanje in multimedijo. Je soustanoviteljica galerijskega festivala curated by_vienna, in pobudnica Creative Days Vienna in Biofabrike Vienna. Njeno delo se osredotoča na presečišče kulture in tehnologije ter na vprašanja trajnostnega urbanega razvoja. Mednarodno je aktivna kot žirantka in govornica.
Jan Boelen
Jan Boelen je kustos za oblikovanje, arhitekturo in sodobno umetnost. Je umetniški vodja Atelier LUMA, eksperimentalnega laboratorija za oblikovanje v Arlesu v Franciji. Študiral je oblikovanje izdelkov na Akademiji v Genku ter je ustanovitelj in nekdanji umetniški vodja Z33. Bil je kustos 4. Istanbulskega bienala oblikovanja in pobudnik Manifeste 9 v Belgiji. Kuriral je litovski paviljon Planet of People na Beneškem arhitekturnem bienalu. Skozi leta je oblikoval projekte in razstave, ki obiskovalce spodbujajo k novemu pogledu na vsakdanje predmete. Uredil je knjigi Social Matter, Social Design: For Good or Bad, all Design is Social in Muller Van Severen: Dialogue. V svojem delu obravnava posledice oblikovanja v vsakdanjem življenju in kako umetniške prakse oblikujejo to disciplino.
Uršula Menih Dokl
Kreativka in povezovalka z bogatimi izkušnjami v snovanju, razvoju in celovitem komuniciranju blagovnih znamk na presečišču kreativnosti, kulture in gospodarstva. Po dveh desetletjih v Skupini Gorenje, kjer je upravljala korporacijsko identiteto in komuniciranje, vodila številne mednarodne projekte s skupnim imenovalcem inovativnost, vrhunsko oblikovanje in učinkovito komuniciranje, svoje znanje, izkušnje in mreže povezav uveljavljam kot kreativka in svetovalka s fokusom na snovanju razvojnih zgodb, komunikacijskih strategij in povezovanju ljudi pri izvedbi in implementaciji vizij. Njeno delo in dosežki na področju produkcije vsebin, urejanja publikacij, soustvarjanja projektov in svetovanja so bili večkrat nagrajeni.
Peter Ličen
Peter Ličen je arhitekt, oblikovalec, podjetnik ter soustanovitelj in direktor podjetja Lushna. Pri svojem delu povezuje arhitekturo, razvoj turističnih destinacij in proizvodnjo lesenih bivalnih enot za mednarodne trge. Ustvarjalnost razume kot razvojno orodje, ki povezuje potrebe ljudi, naravo in gospodarsko vrednost. Zagovarja celosten pristop od ideje do izvedbe, v katerem oblikovanje soustvarja izkušnjo bivanja, poslovni model in proizvodni proces.
dr. Sabina Koleša
Dr. Sabina Koleša je namestnica generalnega direktorja Direktorata za industrijo, podjetništvo in internacionalizacijo na Ministrstvu za gospodarstvo, delo in šport. Več kot dve desetletji soustvarja politike za krepitev konkurenčnosti slovenskega gospodarstva, podjetništva, inovativnosti in internacionalizacije. Njeno delo temelji na povezovanju gospodarstva, raziskovalnih ustanov in države ter na krepitvi sodelovanja z mednarodnimi institucijami, organizacijami in partnerji, pri čemer spodbuja vključevanje slovenskih deležnikov v evropske in globalne razvojne tokove. S svojimi izkušnjami na področju inovacij, gospodarskega razvoja in vesoljskih dejavnosti prispeva k ustvarjanju spodbudnega okolja za ustvarjalnost, razvoj, mednarodno prepoznavnost in konkurenčnost slovenskega gospodarstva.
Petra Rihtaršič
Petra Rihtaršič je vodja javnega razpisa Spodbujanje kulturnih in kreativnih industrij – Center za kreativnost 2025 in Nacionalne platforme Center za kreativnost (CzK) na Ministrstvu za kulturo. Že več kot sedem let deluje na področju razvoja kulturnega in kreativnega sektorja, danes pa svoje izkušnje povezuje tudi z izvajanjem evropske kohezijske politike. Pri svojem delu si prizadeva za večjo prepoznavnost in razvojno vlogo kulture ter ustvarjalnosti, hkrati pa za krepitev podpore projektom, ki s pomočjo evropskih sredstev prispevajo k inovacijam, sodelovanju in trajnostnemu razvoju.
Darja Malešič
Darja Malešič prihaja iz modne industrije, kjer po magisteriju na Royal College of Art v Londonu, smer Fashion Womeswear, več kot dekado oblikuje za tuje prestižne blagovne znamke kot so Dolce & Gabbana ter John Richmond. Od ustanovitve lastnega podjetja leta 2018 deluje kot neodvisna oblikovalka, ki ponuja storitve oblikovanja kolekcij oblačil ter kreativno vodstvo. Delovanje razširi na področju trajnostnega oblikovanja, kjer s preoblikovanjem dediščine pletarske obrti ustvari široko paleto izdelkov za dom, svetil in obutve. Kolekcije so nagrajene ter redno razstavljene doma in v tujini.
Marko Hozjan
Marko Hozjan je izkušen podjetnik, vodja in mentor z več kot 15 leti vodenja inovativnih podjetij. Kot soustanovitelj in CEO podjetij, kot so Agencija 101 (marketing), Startus Group (navtika), Jezikovna Akademija (jezikovno izobraževanje), TAIA Translations (prevajalske storitve z AI) in LynxCraft (AI platforma za gradbeništvo), je specializiran za rast podjetij, križno upravljanje, digitalno transformacijo in mednarodno širjenje. Kot neodvisni svetovalec je mentoriral 15+ podjetij pri restrukturiranju, financah in rasti. Kompetence: vodenje ekip, projektno upravljanje, finance, marketing, AI, križno upravljanje. Reference: Elektroservisi (proizvodnja), Elektronček Group (tekstil). Deluje v KKS sektorjih: oglaševanje, programska oprema, kulturna vzgoja. Rotarijanec in avtor navtičnih knjig.
Urška in Jure Sadar
Urška Sadar je oblikovalka in arhitektka. Magistrirala je na Fakulteti za arhitekturo v Ljubljani in diplomirala iz oblikovanja tekstilij in oblačil ter se udeležila različnih izobraževalnih programov v Centru za trajnostno modo univerze University of the Arts London in tečajev izdelave nakita na kolidžu Central Saint Martins v Londonu. Jure Sadar je magistriral na Fakulteti za arhitekturo v Ljubljani. Med študijem in po njegovem zaključku je delal v mednarodno uveljavljenih arhitekturnih birojih – HHF v Baslu, Sadar+Vuga v Ljubljani in Foster+Partners v Londonu ter tako sodeloval pri projektih velikega merila v Evropi, ZDA in na Kitajskem. Leta 2022 je ustanovil arhitekturno-oblikovalski biro Studio Sadar, ki sodeluje z javnimi in privatnimi naročniki v Sloveniji in tujini ter je prejel številne nagrade in priznanja. Sadar je tudi širše aktiven v stroki, od leta 2022 je član izvršnega odbora DAL in gostujoči kolumnist revije Outsider.
Petra Marinko
Petra Marinko, univ dipl.inž. arh EQF 7, ZAPS 225, specializacija Healthier Materials and Sustainable Building, Parsons School of Design, New school New York. International Trade Manager in Sustainable Tourism Hybrid Manager. New European Bauhaus Advisor & Friend, Healthy Materials Lab EU Associate. Mentor pri EIT Culture & Creativity in PONI. Ustanoviteljica več blagovnih znamk, iniciative Non Tox Uni Kum in Zavoda Non Tox Hub, kjer razvija projekte, izobraževanja in platforme za zdravo, vključujoče in trajnostno, krožno bivalno okolje ter v projekte vnašam marsikdaj prezrt vidik zdravja.
Rok Oblak
Po končanem študiju industrijskega oblikovanja na ALUO je v Vancouvru opravil magistrski študij za uporabne umetnosti. Za kuhalnik na biomasno gorivo Holey Roket je prejel zlato medaljo guvernerja Kanade za najboljši akademski dosežek. Po vrnitvi v se je priključil Prostorožu in Trajni ter pomagal soustvariti produkcijski prostor Krater. Je soustanovitelj delavnice Levo, v kateri pod imenom Salto Dionys oblikuje keramične izdelke. Njegova posebnost so izdelki iz divje gline, razvija pa tudi orodja in naprave za pomoč pri ročnem delu z različnimi materiali, kot so papirna pulpa, gobji micelij in drugi biokompoziti. V Zelenem labu Centra Rog kot mentor snuje program za nove biomateriale.
Jelena Marković
Jelena Marković, diplomirana novinarka (FDV, Ljubljana), je desetletje delovala na področju PR, marketinga in organizacije dogodkov. Kot solastnica delavnice SITAR 1920 se aktivno ukvarja s področjem kulturne dediščine. Njeno delo vključuje strateško oblikovanje blagovne znamke, ki ga povezuje z razumevanjem zeitgeista, in prepričanjem, da znamke s smislom in pristno zgodbo gradijo trajno vrednost. Posebej jo zanima iskanje sinergij med vizualno podobo, komunikacijo in uporabniško izkušnjo. Uživa v snovanju novih izdelkov in njihovi umestitvi v realna tržna okolja.
Jona Bednjanec
Jona Bednjanec je oblikovalka pletenin, ki oblikuje pod istoimensko znamko. Pletenine so oblikovane in izdelane v Sloveniji, sama jih oblikuje ročno ali na svojem pletilnem stroju. Redno sodeluje z lokalno proizvodnjo, tako ohranja kvaliteto izdelave in s tem tudi izvor izdelka, ki je v celoti izdelan lokalno. Pletenju na pletilniku za domačo uporabo pa daje, svežo sodobnejšo noto privlačno tudi za širše občinstvo. Preje, ki so uporabljene, so največkrat ostanki iz lokalne proizvodnje, s tem so oblikovane unikatne neponovljive barvne kombinacije. Svoje delo predstavlja tako na domačem kot na tujem trgu. Njeno delo predstavljajo tako kolekcije pletenin kot posebni umetniški projekti in sodelovanja z različnimi slovenskimi mladimi umetniki in kolektivi.
Matej Feguš
Direktor podjetja Donar d.o.o z izkušnjami na področju razvoja inovativnih poslovnih modelov, ki ustvarjajo vrednost za zaposlene, okolje ter družbo. Za svoje delo je prejel številna priznanja, kot so: CEED - Global Entrepreneur of the Year 2014; Red Dot Winner 2016; Green Product Award Winner 2018; Oblikovanje Leta 2017 (Donar, stol Nico Less, avtor Primož Jeza) idr. Je tudi so-ustanovitelj in solastnik več podjetij s področja načrtovanja, komuniciranja in prodaje ter mentor v številnih programih/podjetjih (CEED, Reinovator, Goodbiz, TiPovej, Design Biotop...). Med drugim je bil član skupine za ocenjevanje pri BIO25 (Occupying woods) in soorganizator 1. konference Trajnostno oblikovanje za prehod v krožno gospodarstvo.
Kristi Hodak Knobloch
Kristi Hodak Knobloch je profesionalna storitvena oblikovalka z izkušnjami, ki segajo od svetovanja globalno prisotnim podjetjem do vzpostavljanja lastnega podjetja. Magistrirala je na Royal College of Art in Imperial College London, deset let pa je kot Design Director pri podjetju McKinsey svetovala vodstvom multinacionalk in vlad v več kot 25 državah ter vodila razvoj digitalnih in AI produktov in storitev. V tem času je soustvarila 6 inovativnih podjetij. Danes vodi platformo The Keepers in svetuje ustanoviteljem, skladom tveganega kapitala ter podjetjem pri iskanju product-market fit, vstopu na tuje trge in razvoju AI produktnih strategij.
