Poročilo
Iz konference: Ustvarjalnost kot razvojna priložnost Slovenije
11. nov 2026
MAO
O pomenu ustvarjalnosti za razvoj Slovenije obstaja soglasje. Zdaj je čas za konkretne ukrepe.
Konferenca je potrdila, da ima Slovenija izjemen ustvarjalni potencial, ki pa ga v gospodarstvu in razvojnih politikah še ne izkoriščamo dovolj. Predstavniki treh ministrstev, gospodarstva ter domači in mednarodni strokovnjaki so soglašali, da so ustvarjalnost, oblikovanje in kulturni in kreativni sektor pomembni dejavniki gospodarskega in družbenega razvoja, tehnoloških in družbenih inovacij, ustvarjanja višje dodane vrednosti ter konkurenčnosti. Ob tem pa se kaže potreba po tesnejšem medsektorskem povezovanju, usklajevanju razvojnih politik in dolgoročni sistemski podpori, ki bi omogočila učinkovitejše izkoriščanje tega potenciala.
V polni dvorani Muzeja za arhitekturo in oblikovanje (MAO) je 11. novembra 2026 potekala letna konferenca Centra za kreativnost (CzK) Ustvarjalnost kot razvojna priložnost Slovenije, organizirana v sodelovanju z Ministrstvom za kulturo RS. Goste je pozdravila direktorica MAO Maja Vardjan, konferenco pa je z uvodnim nagovorom odprla ministrica za kulturo dr. Ignacija Fridl Jarc. V spremljevalnem programu so bili predstavljeni projekti in dela več kot 150 ustvarjalcev ter kreativnih in drugih podjetij, ki so sodelovali v nekaterih programih in razpisih CzK.
Podatki nove Statistične analize stanja in učinkov kulturnega in kreativnega sektorja (KKS) v Sloveniji v obdobju 2018–2025, potrjujejo, da kulturni in kreativni sektor ni obrobno področje, temveč pomemben del slovenskega gospodarstva in vir inovacij za druge panoge. Slovenija je po deležu kulturnih podjetij na tretjem mestu v Evropski uniji, širša kreativna ekonomija zaposluje skoraj 50.000 ljudi oziroma 5,9 % vseh zaposlenih v Sloveniji. Po obsegu zaposlenosti širša kreativna ekonomija presega proizvodnjo električnih naprav, finančne in zavarovalniške dejavnosti ter avtomobilsko industrijo, približuje pa se gradbeništvu in turizmu. KKS je leta 2024 ustvaril 2,58 milijarde evrov prihodkov (primerljivo s finančnimi in zavarovalniškimi dejavnostmi in več kot kemična industrija) in 746 milijonov evrov bruto dodane vrednosti (presega kemično industrijo, finančne in zavarovalniške dejavnosti, približal se je avtomobilski industriji). Kar 51 % zaposlenih v širši kreativni ekonomiji opravlja kreativne poklice zunaj KKS, multiplikativni učinki širšega nabora dejavnosti KKS na domače gospodarstvo pa so približno 11 % večji od slovenskega sektorskega povprečja.
UMAR in druge raziskave opozarjajo na neizkoriščen razvojni potencial ustvarjalnosti. Raziskava GLOBALINTO, ki jo je predstavila dr. Tjaša Redek z Ekonomske fakultete, UL, kaže, da so podjetja, zajeta v slovenski vzorec, v oblikovanje v povprečju vlagala le 1,1 % prihodkov, podjetja v preostalih šestih proučevanih evropskih državah pa 5,4 %. Na neizkoriščen potencial sodelovanja med gospodarstvom in kreativnim sektorjem opozarja tudi raziskava GZS , po kateri je leta 2022 z domačim KKS sodelovala le 9 % anketiranih podjetij, med inovativnimi podjetji pa jih 64 % ni razvojno in inovacijsko sodelovalo z domačimi ali tujimi kulturnimi in kreativnimi industrijami.
Številne evropske države in regije razvoj kreativnih industrij že sistematično podpirajo z namenskimi večmilijonskimi programi ter jih vključujejo v gospodarsko, inovacijsko in širšo razvojno politiko, ponekod tudi v pametno specializacijo. V Sloveniji je podpora razmeroma razdrobljena, namenski instrumenti za razvoj KKS pa so še vedno v pomembnem delu vezani na kulturni resor.
Ključni poudarki predstavitev
Dr. Ignacija Fridl Jarc, ministrica za kulturo RS je opozorila, da kulture ne smemo zreducirati le na prispevek k bruto domačemu proizvodu, temveč mora ohraniti svoje izvorno poslanstvo. Poudarila je, da je treba na podlagi pregleda dosedanjih rezultatov, uresničenih idej ter njihove širše javne uporabe ali prodaje razmisliti o nadaljnjem razvoju tovrstnih praks in povezovanju kulture z gospodarstvom. Opozorila je tudi na vprašanje odnosa med človekovo ustvarjalnostjo in umetno inteligenco, ki se vse bolj uporablja tudi v umetniških procesih. Z vse večjim zanašanjem na podatke in rešitve umetne inteligence se lahko začnemo oddaljevati od svoje izvorne ustvarjalnosti in ustvarjalne moči. Poudarila je, da je ustvarjalnost edinstvena človekova sposobnost, ki vsakega posameznika dela enkratnega, zato ne smemo nikoli dopustiti, da bi nam bila odvzeta.
Dr. Tjaša Redek, redna profesorica na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani, je poudarila, da mora Slovenija preseči razvojni model, ki temelji predvsem na proizvodnji in stroškovni konkurenčnosti, ter več vlagati v znanje, ustvarjalnost, oblikovanje, lastne blagovne znamke in druge oblike neopredmetenega kapitala. Raziskava GLOBALINTO (2021–2022), ki je zajela 1.796 podjetij iz sedmih držav, med njimi 215 slovenskih, kaže, da v oblikovanje vlaga 54 % anketiranih slovenskih podjetij, v drugih proučevanih državah pa povprečno 30 %. Vendar slovenska podjetja zanj v povprečju namenijo le 1,1 % prihodkov, v primerjavi s 5,4 % v drugih državah. Še izrazitejši je razkorak pri strateški uporabi oblikovanja: v Sloveniji ga v razvoj ali kot strateški element poslovnega modela vključuje 38 % anketiranih podjetij, v drugih državah pa 54 %. Raziskava kaže tudi povezavo med strateško uporabo oblikovanja, ustvarjalno organizacijsko kulturo ter večjo inovativnostjo in višjim deležem prihodkov iz novih izdelkov in storitev. Ključni izziv tako ni le širjenje uporabe oblikovanja, temveč večja vlaganja in njegovo strateško vključevanje v razvoj podjetij, od raziskovanja uporabniških potreb do izdelkov, storitev in poslovnih modelov z višjo dodano vrednostjo.
Dr. Barbara Predan, dekanja Akademije za likovno umetnost in oblikovanje Univerze v Ljubljani, je predstavila publikacijo Ekosistem ustvarjanja, ki temelji na novi statistični analizi kulturnega in kreativnega sektorja (KKS), pripravljeni za Center za kreativnost. Analiza potrjuje gospodarski pomen in visoko izobraženost sektorja, ki zajema 22.556 aktivnih organizacijskih enot (9 % vseh v Sloveniji), medtem ko je v širši kreativni ekonomiji zaposlenih skoraj 50.000 ljudi (5,9 % vseh zaposlenih). KKS je leta 2024 ustvaril 2,58 milijarde evrov prihodkov in 746 milijonov evrov bruto dodane vrednosti (2 % slovenske bruto dodane vrednosti), kar je primerljivo s prispevkom avtomobilske industrije (2,4 %). Kar 62 % zaposlenih v kreativnih poklicih ima terciarno izobrazbo, v primerjavi z 38 % vseh zaposlenih v Sloveniji. Analiza razkriva tudi pomembne multiplikativne učinke na druge gospodarske dejavnosti in izrazite regionalne razlike: v Zahodni Sloveniji je 64 % vseh aktivnih enot KKS, v Vzhodni pa 36 %. Na tujih trgih je sektor leta 2024 ustvaril 540 milijonov evrov oziroma 21 % svojih prihodkov, kar kaže na nadaljnji potencial internacionalizacije. Med ključnimi razvojnimi potrebami sta zato krepitev mednarodne konkurenčnosti in vzpostavitev celovitega podpornega ekosistema, ki bi povezal ustvarjalce, podjetja in druge razvojne deležnike.
Marko Hren iz Sektorja za koordinacijo pametne specializacije na Ministrstvu za kohezijo in regionalni razvoj je izpostavil pomen Centra za kreativnost kot nacionalne razvojne platforme, ki je slovenski kulturni in kreativni sektor uspešno vključila v pomembne evropske mreže in pobude, kot sta EIT Culture & Creativity in Novi evropski Bauhaus (NEB). Predstavil je priložnosti prenove S5+ in prihodnjega programskega obdobja evropske kohezijske politike po letu 2027. Poudaril je potrebo po celovitejših, na razvojne izzive in merljive učinke usmerjenih ukrepih, ki povezujejo industrijsko, raziskovalno-inovacijsko in regionalno politiko. Različna prednostna področja zahtevajo prilagojene razvojne instrumente, tesnejše povezovanje nacionalnih in regionalnih potencialov ter usklajevanje investicij in reform. To odpira priložnosti tudi za sistematičnejše vključevanje ustvarjalnosti, oblikovanja in drugih kreativnih kompetenc v razvojne in inovacijske ukrepe ter krepitev produktivnosti in konkurenčnosti slovenskega gospodarstva.
Barbara Koželj Podlogar, vodja Sektorja za umetnost na Ministrstvu za kulturo, in mag. Anja Zorko, vodja Centra za kreativnost (CzK), sta predstavili razvoj podpore KKS in Centra za kreativnost od projektne platforme do nacionalnega podpornega okolja. Predstavili sta rezultate dela ter programe CzK, ki povezujejo javne razpise, podjetniško podporo, inkubatorje, pospeševalnike, mentorstva, raziskave, internacionalizacijo in medsektorska partnerstva. Anja Zorko je predstavila vizijo nadaljnjega razvoja CzK kot dolgoročne nacionalne platforme, ki bi sistematično povezovala ustvarjalce, gospodarstvo, raziskovalne institucije, javni sektor in lokalne skupnosti ter omogočala stabilnejše financiranje, razvoj KKS in medsektorsko sodelovanje.
Mojca Mihailovič Škrinjar, vodja specializiranih usposabljanj in validacije pri Kompetenčnem centru za design management (KCDM 4.0), je predstavila priporočila na podlagi štirih izvedb programa v obdobju 2013–2026. Program je sistematično razvijal kompetence za upravljanje oblikovanja, inoviranje in krepitev konkurenčnosti podjetij. Priporočila poudarjajo dolgoročno sodelovanje podjetij z izkušenimi oblikovalskimi ekipami, vključevanje oblikovanja v zgodnje razvojne faze, boljše poznavanje potreb uporabnikov, razvoj kompetenc vodstev ter vrednotenje inovacij glede na dejanske poslovne in razvojne učinke. Oblikovanje mora postati strateška razvojna funkcija podjetij in ne zgolj orodje za končno oblikovanje ali promocijo izdelkov.
Mednarodni pogled sta prispevala Elisabeth Noever-Ginthör, vodja oddelka za kreativne industrije in medije pri dunajski gospodarski agenciji Vienna Business Agency, in Jan Boelen, ustanovitelj Atelier LUMA v Franciji. Elisabeth Noever-Ginthör je predstavila dunajski model, ki kreativne industrije kot področje gospodarske politike podpira od leta 2004. Mesto Dunaj ima za leto 2026 zanje predvidenih približno 4,23 milijona evrov, ločeno od kulturnega proračuna. Podpora vključuje financiranje razvoja novih izdelkov in storitev, vstopa na trge, podjetniško svetovanje ter razvoj poslovnih modelov. Jan Boelen je na primerih Atelier LUMA predstavil pomen dolgoročnega interdisciplinarnega raziskovanja, eksperimentiranja in povezovanja oblikovanja, umetnosti, znanosti, tehnologije in lokalnih skupnosti. Bioregionalni pristop, ki temelji na raziskovanju lokalnih materialov, naravnih virov in proizvodnih procesov, kaže, kako lahko oblikovanje prispeva k razvoju novih izdelkov, trajnostnih rešitev in regionalnih gospodarstev.
Na politično-strateškem panelu Prihodnost sistemske podpore KKS in medsektorskega sodelovanja so sodelovali Uršula Menih Dokl, državna sekretarka na Ministrstvu za kulturo, dr. Sabina Koleša, namestnica generalnega direktorja Direktorata za industrijo, podjetništvo in internacionalizacijo na Ministrstvu za gospodarstvo, delo in šport, Marko Hren iz Sektorja za koordinacijo pametne specializacije na Ministrstvu za lokalno samoupravo, kohezijo in regionalni razvoj, ter predstavnika gospodarstva Peter Ličen, soustanovitelj in direktor podjetja Lushna, in Dimitrij Živec, direktor marketinga v podjetju Intra Lighting. Razprava je potrdila široko soglasje o pomenu ustvarjalnosti, oblikovanja in drugih kreativnih znanj ne le za razvoj kulturnega in kreativnega sektorja, temveč tudi za inovativnost, produktivnost in konkurenčnost celotnega gospodarstva. KKS in ustvarjalnost sta že prepoznana v ključnih slovenskih razvojnih dokumentih, med drugim v Strategiji razvoja Slovenije 2030, Slovenski industrijski strategiji 2021–2030, Slovenski strategiji trajnostne pametne specializacije (S5) in drugih. Ti dokumenti že poudarjajo pomen ustvarjalnosti, oblikovanja, netehnoloških inovacij in povezovanja kreativnega sektorja z gospodarstvom, vendar ostaja podpora projektna, pomen vključevanja KKS in oblikovanja v ukrepe premalo izpostavljen in premalo prilagojeni sektorju in podjetjem. Obstaja potreba po prehodu v stabilnejši, raznovrstnejši in medresorsko povezan sistem, ki bi ustvarjalnost in oblikovanje trajneje vključil v gospodarsko, inovacijsko in razvojno politiko Slovenije.
Na okrogli mizi Razvojne poti ustvarjalcev in podjetij so svoje razvojne izkušnje predstavili Rok Oblak, produktni oblikovalec in ustanovitelj znamke Salto Dionys, Jelena Marković, solastnica delavnice SITAR 1920, Jona Bednjanec, oblikovalka pletenin, ki ustvarja pod istoimensko blagovno znamko, ter Matej Feguš iz podjetja Donar. Razpravo je moderirala Kristi Hodak Knobloch, direktorica platforme in podjetja The Keepers. Razvojne poti sodelujočih so pokazale različne potrebe ustvarjalcev in podjetij, zlasti po dodatni podpori pri trženju, prodaji in dostopu do novih trgov. Finančne spodbude so pomembne, vendar za uspešen razvoj kreativnih idej v vzdržne poslovne modele ne zadostujejo. Ustvarjalci potrebujejo tudi individualno prilagojeno podporo pri razvoju poslovnih modelov in internacionalizaciji. Izpostavili so potrebo po stabilnem podpornem okolju, ki bi ustvarjalce povezovalo, zastopalo razvojne potrebe sektorja ter dolgoročno podpiralo njegovo rast in mednarodno uveljavitev.
Konferenca je povezala raziskovalne podatke, mednarodne izkušnje, razvojne politike ter konkretne podjetniške in ustvarjalne zgodbe. Njeno osrednje sporočilo je, da mora Slovenija preseči razkorak med prepoznanim pomenom ustvarjalnosti in njenim dejanskim vključevanjem v razvoj gospodarstva. Za prehod od potenciala k merljivim učinkom so potrebni dolgoročna sistemska podpora, medresorsko sodelovanje ter večja vlaganja v oblikovanje, ustvarjalnost in druga kreativna znanja.