V drugi polovici junija so se preko videokonference sestali člani organizacijske ekipe BIO28, kustostinja Alexandra Midal in asistentka kustosinje Emma Pflieger, mentorji produkcijskih platform in sodelujoče skupine. Srečanje se je pričelo s pregledom načrtovane časovnice dela produkcijske platforme BIO28 Dvojna agentka – Govoriš jezik rož?. Sledile so predstavitve idejne faze projektov sodelujočih. Predstavili so zastavljene pristope, inventivno raziskovanje izbranih tem in načrtovano dinamiko dela. Sodelujoči so v predstavitvah in diskusiji raziskovali teme, kot so naravni materiali, kultura, participacija javnosti in trajnostna urbana območja, ki so jih obravnavali z različnimi oblikovalskimi tehnikami in pristopi. Vsaka ekipa je prispevala svojevrsten pristop, ki bo razstavi produkcisjke platforme na BIO28 dodal pomembno in izvirno vsebino.
Faza razvoja idej se bliža koncu, zaključila pa se bo z oddajo poročil. Veselimo se naslednjih korakov, ki vključujejo novembrsko postavitev razstave in produkcijsko fazo pred tem. Otvoritev, ki bo 21. novembra 2024 v Muzeju za arhitekturo in oblikovanje v Ljubljani, bo nedvomno vrhunec dela BIO28, saj bo vsem obiskovalcem in udeležncem omogočila vpogled v mesece raziskovanj in trdega dela vseh vključenih.
Letos obeležujemo 60. obletnico BIO in 10. obletnico raziskovalnega dela produkcijske platforme. Do začetka 28. bienala oblikovanja v Ljubljani lahko spremljajte redne novice na naših obstoječih komunikacijskih kanalih. Veseli smo, da smo k njim ta teden dodali še novo spletno stran 28.bio.si. Vabimo vas, da jo obiščete!
Avtorica grafične identite BIO28: Rafaela Dražić
Voščeni atelje (Beti Frim, Ines Sekač Katarina Babič Derenda in Mori Sikora)
Ta produkcijska platforma se vrača k starodavnemu običaju na drugačen način. Spodbuja nas k rahločutnosti in samopreizpraševanju. Čebelarstvo je način življenja in ena od poglavitnih panog v Sloveniji, ki lahko pomaga vzpostaviti spoštljiv in manj uničujoč pristop do našega ekosistema. Voščeni atelje na podlagi tega in z izhodiščem uporabe rož za pridelavo medu predlaga, da se ne osredotočamo na med, ampak na čebelji vosek. Ta naravna snov pove veliko o našem sodobnem svetu: kljubovati mora hudi konkurenci industrijskih voskov, pridelanih iz zrn soje, palmovega olja in parafina (pridobljenega iz nafte). Čebelji vosek je nedvomno najbolj naraven. Presega ločnice med rastlinskim in živalskim svetom in poraja vprašanja o našem sobivanju. Danes je torej treba raziskovati mesto, ki ga človeška bitja v njem zavzemamo – če to sploh obstaja.
Neizbrisani (Nika van Berkel in Anna Odulinska)
Produkcijska platforma Neizbrisani razmišlja o marginaliziranih, manjšinskih ali izbrisanih zgodovinah v nacionalnih zgodbah in o načinih, kako so s sodobno oblikovalsko dinamiko lahko ponovno naglašene. Zasnovana je kot raziskovalna in ustvarjalna enota na temo slovenskih izbrisanih – posameznikov iz nekdanje Jugoslavije, ki prebivajo v državi brez državljanskih pravic, saj so bile slednje iz slovenskih upravnih spisov odstranjene. Skupina razmišlja o možnostih ponovnega vključevanja teh izkušenj v sodoben družbeni in oblikovalski diskurz.
Potem je prišla Poppy (OSM films)
Namen te produkcijske platforme je ustvarjanje kratkega filma o floriografiji in temah bienala Dvojna agentka, ki bo hkrati nadomestil katalog razstave. Film bo deloval kot sled dogodka, zbirka prepletenih dejanj, trenutkov, pogledov, sprožilcev in spominkov, ki jih bodo navdihnili elementi iz kuratorskih besedil ter izbranih del in samega prizorišča bienala. Film bo premierno predvajan v Ljubljani, Londonu, Ženevi in Parizu. Pozneje bo film predvajan tudi prek spleta.
Gibanje za javni govor (Prostorož)
Danes, v času kriz (ekonomskih, političnih, družbenih in okoljskih), je bistveno, da v javnosti govorimo o vprašanjih človeške družbe, ki so pogosto spregledana, pozabljena ali v javnem diskurzu niso dovolj prisotna. Enako pomembno je, da jim prisluhnemo in jih slišimo. Projekt, ki je hkrati igriv in resen, predstavlja pomembnost sodelovanja in soodvisnosti pri doseganju skupnega cilja ter ustvarjanju vizije drugačne družbe.
Katleja (Sara Bezovšek, Asiana Jurca Avci, Dora Trček, Gaja Vičič)
Produkcijska platforma Katleja udeležence vabi, da dekonstruirajo androcentrično soodvisnost ženske kot rože. Ime projekta je bežen vpogled v znameniti koncept cattleya Marcela Prousta iz njegove opere V senci cvetočih deklet. Udeleženci bodo reinterpretirali vsakdanje patriarhalne idiome, ki povezujejo ženske s cvetjem, in preučili povezave med jezikom in podobo, ki so prisotne v slovenski poeziji, literaturi, umetnosti, oglaševanju in drugod.