Ali lahko z gibom zarišemo ruševine prostora? Leta 1922 se je na montažnem stadionu za Bežigradom v Ljubljani odvil prvi jugoslovanski vsesokolski zlet, t. i. olimpijada jugoslovanskega sokolstva. Istočasno je v okviru dogodka Mednarodna telovadna zveza organizirala tudi svetovno prvenstvo v športni gimnastiki. Sokolski zlet se je odvil pred 50.000 obiskovalci, še enkrat več ljudi pa se je udeležilo slavnostnega mimohoda v središču Ljubljane. Montažnega stadiona ni več, ohranili so se le načrti, fotografije, zapisi, značke … Ohranil se je tudi zapis gibov, načrt koreografije prostih vaj, ki so jih izvajale sokolice in sokoli.

Danes so v Ljubljani poleg bežigrajskega stadiona še Železničarski atletski stadion, Stadion Kodeljevo in Stožice. Če se je prvi spremenil v ruševino kot nacionalni spomenik, je širše območje zadnjega postalo ruševina, še preden je bil projekt zaključen. Kakšen prostor so pred sto leti ustvarjala telesa v gibanju prostih vaj in kako bi lahko javna telovadba izgledala danes?

Ob stoletnici takrat največjega telovadnega dogodka v regiji vas vabimo, da se nam pridružite pri kolektivni vadbi za ohranitev bežigrajskega stadiona. Koreografijo je na podlagi originalnih načrtov zasnoval Žigan Kranjčan, ki bo dogodek vodil. Ker je stadion za javnost zaprt, bo javna telovadba potekala na ploščadi pred OŠ Vita Kraigherja ob bežigrajskem stadionu.

Prijave se zbirajo tukaj.

Dogodek je brezplačen. Prevoz na lokacijo ni organiziran.