Raziskovanje zbirk in zavzemanje za vključujoče kuratorske prakse je ključno za spreminjanje razmerij moči med muzeji in njihovim občinstvom. Pri praktičnem delu z zbirkami znotraj muzejskih zidov – med pripravo katalogov in razstavnih panojev ter snovanjem interpretativnih zapisov – pa ti procesi večinoma ostajajo skriti v zakulisju, kjer obiskovalci nanje nimajo vpliva. Ključni izziv pri prizadevanjih, da bi čim več ljudi pritegnili k iskanju vsega, kar jih povezuje z muzejskimi zbirkami, in k deljenju tega z drugimi, je dejstvo, da so te zbirke obsežne in kompleksne, v njih pa so tudi velike vrzeli. Razumevanje strukture in vsebin muzejskega gradiva je zato velik zalogaj tudi za muzejske strokovnjake.

Na posvetu bo predstavljena raziskava, ki je iskala odgovor na vprašanje, kako se lahko z oblikovanjem sokuratorskih vmesnikov, ki izkoriščajo mrežni potencial digitalnih zbirk, lotimo raziskovanja muzejske zbirke v muzeju samem. Na podlagi spoznanj projekta Iskalnik (Searcher), ki eksperimentira z velikim številom podatkov o zbirkah treh evropskih muzejev, predstavljamo nove metode podpore uporabnikom pri njihovem krmarjenju med obsežnimi zbirkami in deljenju lastnih odkritij z drugimi prek javnih prikazov. Metode, osredotočene na koncept naključja, združujejo računalniške tehnike, ki razkrivajo tesne povezave med predmeti v zbirkah, z intuitivno in interpretativno sposobnostjo ljudi, da prepoznajo tisto, kar je zanje osebno pomembno. S tem spodbujajo tudi druge, da se s svojo ustvarjalno energijo podajajo na raziskovanje zbirk ter tako bogatijo muzej z novimi, raznolikimi perspektivami. Glede na to, da vidni del muzejske spletne galerije s fiksnimi prikazovalniki in ustaljenimi narativi omogoča dostop do zgolj delčka zbirk, se projekt zavzema za bolj odprto kroženje iskanj, zgodb in izmenjav v muzejih.

Projekt je zasnoval kolektiv strokovnjakov za umetnost, oblikovanje in podatke Studio Searcher, ki raziskuje ustvarjalne načine, kako lahko ljudje sodelujejo z zbirkami digitalne dediščine. Ekipa vodi evropsko sofinanciran projekt, ki eksperimentira s podatki zbirk treh evropskih muzejev z namenom razvoja novih metod za spodbujanje participativnega kuriranja v muzejih in galerijah.

Začetek projekta sega v leto 2019, ko je bil zasnovan prototip Iskalnika naključij na 26. bienalu oblikovanja (BIO 26) z naslovom Skupno znanje v Muzeju za arhitekturo in oblikovanje s podporo Centra za kreativnost. V studiu danes delujejo podatkovni znanstvenik Valentin Vogelmann (Wereldmuseum, Nizozemska), umetniški raziskovalec Jon Stam (LUCA School of Arts/KU Leuven, Belgija), medijski umetnik Boris Smeenk (Rotterdam University of Applied Sciences, Nizozemska), oblikovalka Maja Kolar (Oaza kolektiv, Hrvaška) in oblikovalski inženir Thomas Hügin (Studio Platypus, Nemčija) v sodelovanju s kulturnim centrom Delavski dom Trbovlje.

Več o dogodku in podrobni program najdete na povezavi ali v priponki.