Kaj želite poiskati?

Mnenja

Mika Cimolini: Kako preživeti apokalipso?

Vprašanje za kreativne industrije je: kako preživeti v svetu, kjer je proizvodnja »novega« odvečna?

Kako se lahko pripravimo na neizogibno apokalipso, ki jo napovedujejo virusi in podnebne katastrofe? Kako lahko s svojimi vsakodnevnimi dejanji vplivamo na to, da se bo morda odmaknila? Iščemo scenarije preživetja le s surovinami, ki so že izkopane.

V prihodnosti ne bomo več pridobivali ne kovin, ne premoga, ne nafte, ne drugih primarnih surovin. Načrt za zmanjšanje količine toplogrednih plinov obsega razpolovitev porabe energije, zmanjšanje obsega industrijske proizvodnje, gradnjo stavb, ki so energijsko samozadostne in materialno prijazne okolju, zmanjšanje transporta po zraku in kopnem ter ukinitev kmetijske proizvodnje, ki proizvaja toplogredne pline. Takšen scenarij je v nasprotju s trendi potrošništva in spodbujanja prodaje. Morda pomeni tudi radikalno zmanjšanje uvoza/izvoza in izolacijo držav v samozadostne celice, kar zadeva oskrbo? Vprašanje za kreativne industrije je zato: kako preživeti v svetu, kjer je proizvodnja »novega« odvečna?

 

Trajnostnost (ne trajnost!) izdelkov je opredeljena po eni strani s trajanjem njihove uporabnosti, ne glede na to, iz česa so narejeni (lahko so plastični, pa zdržijo petdeset ali sto let), po drugi strani pa s tem, da so narejeni iz okolju prijaznega materiala (da pri njihovi proizvodnji ne prihaja do škodljivih emisij). Predvsem pa je pomembna njihova koristnost za družbo, okolje in ekonomijo skozi celoten čas njihovega obstoja (od surovega materiala do odpadka). Zadovoljiti uporabnika in hkrati varovati okolje – to sta postala glavna cilja za načrtovanje izdelkov, za njihov ekološki in družbeni pomen. Takšne izdelke prikazujemo na pričujoči razstavi in z njimi iščemo odgovore na zgornja vprašanja.

 

»Oblikovanje za postapokaliptični svet« je razdeljeno na tri osnovne dejavnosti bivanja: stanovanje, proizvodnjo in prehranjevanje. V prvem segmentu se projekti ukvarjajo z mobilnostjo, z zadovoljenjem potreb po intimnosti in osnovno funkcionalnostjo (spanje, izločanje, shranjevanje). Pri njih gre za izpolnjevanje funkcionalnih in obravnavanje emocionalnih zahtev uporabnika, saj izdelki, ki ne zadovoljijo teh zahtev, ne preživijo dolgo. V segmentu proizvodnje prikazujemo več projektov, ki so zasnovani po principu »naredi sam«, od stroja za predelavo odpadne plastike prek preprostih načrtov, kako iz lesa invazivnih vrst izdelati pohištvo, do receptov za izdelavo bioplastike iz papirja, ki ga sicer ni mogoče reciklirati. Ti projekti se ne ukvarjajo toliko s estetiko kot z zagotavljanjem osnovne funkcionalnosti, pri tem pa so izdelani na okolju in družbi prijazen način. Če bomo želeli jesti zdravo in neoporečno, bomo v prihodnosti morali po vsej verjetnosti gojiti svojo hrano. Zato v tretjem delu prikazujemo temu namenjene izdelke. »Tschumijevski« kokošnjak za samooskrbo, »pladenj« za kurjenje ognja, kjer lahko tudi kuhamo, opletene steklenice za nošenje vode ali betonsko pohištvo za vrt – ti izdelki so ne samo ekološki in funkcionalni, ampak tudi družbeno in ekonomsko potrebni za preživetje v prihodnosti.

Vprašanje za kreativne industrije je: kako preživeti v svetu, kjer je proizvodnja »novega« odvečna?