DISRUPTIVNA KREATIVNOST: Novi časi
DISRUPTIVNA KREATIVNOST: Novi časi
V tokratnem pozivu iščemo kreativne inovacije, izdelke in storitve, ki napovedujejo sistemske spremembe, ponujajo kritiko obstoječih tržnih in ekonomskih sistemov, prekinjajo ustaljene in prinašajo nove načine uporabe.
Pojem »disruptivno« pogosto izrabljajo in – podobno kot druge trenutno popularne pojme, kot sta »trajnostnost« in »inovacija« – narobe interpretirajo. V osnovni definiciji gre pri disrupciji za aktivnost, ki pomeni odklon od ustaljenih načinov, za motečo dejavnost, ki prekine »status quo«. V poslovni teoriji je disruptivna inovacija tista, ki ustvarja novo tržno in vrednostno mrežo ter sčasoma poruši obstoječo in ki izpodrine uveljavljena podjetja, izdelke in zavezništva. Izraz je okoli leta 1995 opredelil in analiziral ameriški raziskovalec Clayton M. Christensen s sodelavci, in kaj kmalu je disruptivna inovacija postala najvplivnejša poslovna ideja začetka 21. stoletja. Definicija pojma se je kasneje razširila na vse inovativne tehnologije, ki prinašajo nove načine uporabe, na vpliv novih tehnologij in na razvoj digitalnega gospodarstva.
Vse novosti niso disruptivne, četudi so revolucionarne. Na primer, prvi avtomobili konec 19. stoletja niso bili disruptivna novost, saj so bili zgodnji avtomobili dragi luksuzni predmeti, ki niso spremenili obstoječega trga konjskih vpreg. Ta je ostal nedotaknjen do prvega poceni Fordovega modela T leta 1908. Šele serijska proizvodnja avtomobilov je postala disruptivna. Pogosto disruptivne inovacije nastanejo iz »kritike« obstoječih sistemov, vključno z ekonomskimi in poslovnimi vidiki, ter z analizo obstoječih sistemov, kjer identificirajo »možne točke posega« v ustaljeni sistem ali prakso, da bi oblikovale sistemske spremembe.
V tokratnem pozivu iščemo kreativne inovacije, izdelke in storitve, ki napovedujejo sistemske spremembe, ponujajo kritiko obstoječih tržnih in ekonomskih sistemov, prekinjajo ustaljene, pogosto škodljive družbene navade, prinašajo nove načine uporabe in imajo potencial, da postanejo serijski izdelek ali storitev, ki opušča ustaljene načine. To so lahko izdelki za dom in vsakodnevno življenje, pa tudi digitalne aplikacije, ki izboljšujejo življenje uporabnikom, ali oblikovanje storitev, ki ima v mislih dobrobit družbe, predvsem v smislu načrtovanja uporabniških, infrastrukturnih, komunikacijskih in materialnih komponent storitve za izboljšanje njene kakovosti in doseganje družbenih sprememb.
Potrebo po sistemskih spremembah je še dodatno spodbudila pandemija, ki je pokazala, da bo treba v prihodnosti preusmeriti proizvodnjo dobrin nazaj v lokalne skupnosti ter da je pomembno ohranjati lokalne materialne in nematerialne vire (ohranjanje in vključevanje tradicionalnih obrti v nove prakse, spodbujanje skupnosti in sodelovanja, varčevanje z energetskimi in drugimi viri ipd.).
S tem pozivom iščemo koncepte, izdelke in storitve, ki odgovarjajo na nova družbena vprašanja, ki prekinjajo ustaljene prakse in iščejo nove, družbeno boljše načine delovanja, ki so izdelani lokalno ter usmerjeni v racionalizacijo virov (sklenjen snovni krog, ponovna uporaba ipd.) in nove načine proizvodnje ali uporabe. Predvsem pa iščemo izdelke z visoko oblikovalsko in funkcionalno vrednostjo. Na podlagi predlogov bomo izbrali izdelke za skupinsko predstavitev na mednarodnih tednih oblikovanja, sejmih in razstavah (v letu 2022), kot je teden oblikovanja v Milanu.
Sodelovanje
Prijavite se lahko z digitalnimi storitvami ali pa z izdelki s področja mobilnosti in dodatkov za dom, s pohištvenimi izdelki ali drugimi izdelki oz. storitvami za vsakdanjo rabo, razen oblačil in modnih dodatkov (izjemoma so lahko vključeni, če hkrati sodijo tudi v eno izmed prejšnjih kategorij – mobilnost, pohištvo, dom, storitve …). Izdelki so lahko že delujoči maloserijski izdelki ali prototipi, pomembno je, da so zasnovani z mislijo na serijsko proizvodnjo, torej niso unikati. Pri storitvah pa je pomembno, da gre za delujoče prototipe.
Lahko so šele v konceptni fazi ali pa so že bili prikazani drugje. Ni nujno, da so novi, vendar morajo biti narejeni oziroma zasnovani po letu 2016. Pomembno pa je, da bodo prototipi (v merilu 1 : 1) do konca januarja 2022 na voljo v takšni obliki, da jih bo mogoče razstaviti.
Prijava
Svoje predloge nam posredujte do 1. oktobra 2021. Posamezen prijavitelj lahko posreduje največ tri predloge. Prijavite se z obrazcem, v katerega vpišete kratek opis in značilnosti izdelka in tremi fotografijami.
Izbor
Izmed prispelih predlogov bo komisija izbrala največ 30 izdelkov, ki bodo uvrščeni na razstavo na Milano Design Weeku. Vsak izmed prijaviteljev, ki bodo uvrščeni v izbor, bo upravičen do 2000 EUR bruto sredstev, s katerimi lahko krije stroške izdelave ali izboljšave prototipa ali stroške predstavitve na razstavi v Milanu.
Kriteriji za izbor bodo:
- da je izdelek (malo)serijski in v več kot 50 % izdelan v Sloveniji,
- da je izdelek oblikovan v Sloveniji,
- da je izdelek trajnosten (po principih krožnega gospodarstva),
- da je izdelek inovativen (tehnološko, oblikovno …),
- da je izdelek oblikovno domišljen, jasen in funkcionalen,
- da je izdelek družbeno angažiran in ima potencial, da postane disruptivna inovacija.
Izbrani izdelki bodo prejeli tudi znak odličnosti »Made in Slovenia« in bodo uvrščeni v kolekcijo Centra za kreativnost, ki je v svetu vedno bolj prepoznana kot zbirka dobrega slovenskega oblikovanja, ki promovira trajnostna načela ter prispeva k sodelovanju med kreativnim in gospodarskim sektorjem.
Člani komisije lahko izbor dopolnijo tudi z izdelki, ki jih predlagajo sami.
Komisija
- Luka Stepan, oblikovalec;
- Ana Kyra Bekš, oblikovalka;
- Mika Cimolini, arhitektka, poslovna vodja Centra za kreativnost;
- Maja Vardjan, arhitektka, kustosinja MAO;
- Primož Jeza, arhitekt in oblikovalec.