Diskusija
Pomen kreativnega sektorja ter njegov položaj v času pandemije
4. jun 2020
MAO
10:00-13:00
Prenos v živo na YouTube in Facebook CzK
Prijava
Še niste registrirani? Vpišite seZa prijavo na dogodek se morate naprej registrirat na naši spletni strani.
Dočakali smo najobsežnejšo raziskavo kulturnega in kreativnega sektorja pri nas, ki je zajela 35.212 posameznikov, delujočih v kreativnih poklicih in 24.062 registriranih organizacijskih enot iz področja kreativne dejavnosti, v obdobju med 2008 in 2017. A kot vemo, se danes v času pandemije kulturni in kreativni sektor sooča s spremenjeno situacijo, ob kateri se tako posamezniki kot organizacije, ki delujejo znotraj sektorja sprašujejo, kako naprej.
Na dogodku, ki ga bomo prenašali v živo na naših družbenih omrežjih, bomo predstavili rezultate najobsežnejše analize kulturno-kreativnega sektorja, ki vključujejo podatke o:
- velikosti našega sektorja
- zaposlenih v kreativni ekonomiji
- prihodki in BDV slovenskega KKS
Razložili bomo pomen rezultatov za sektor in se s pomočjo partnerskih organizacij navezali na okoliščine, ki so prizadele sektor v času pandemije Covid – 19. Skupaj s predstavniki vladnih organov in predstavniki Evropske komisije bomo iskali možnosti, kako pomagati sektorju v bodoče.
Pridružite se nam v MAO ali na spletu v četrtek, 4. junija, ob 10. uri.
Posnetek dogodka je dostopen tukaj:
Publikacije raziskav KKS so dostopne spodaj:
Brošura Kulturno-kreativni imperativ (uredila dr. Barbara Predan)
Strokovna monografija Statistična analiza stanja kulturnega in kreativnega sektorja v Sloveniji 2008–2017 (pripravil Inštitut za ekonomska raziskovanja)
Več o dogodku
Pomen kulturnega in kreativnega sektorja (KKS) v družbi in gospodarstvu je edinstven. Zmogljivosti arhitekture, oblikovanja, glasbe, filma, gledališča, literature, medijev, kulturne dediščine in drugih dejavnosti, ki jih prištevamo v kulturni in kreativni sektor, so pomembne za razvoj družbe in gospodarstva ter so nepogrešljiv člen pri soočanju z ekološkimi, tehnološkimi ter drugimi razvojnimi in družbenimi izzivi.
Zaradi dolgoletne vrzeli na področju analiziranja ekonomskih in drugih vidikov KKS se je CzK v sodelovanju z Inštitutom za ekonomska raziskovanja lotil večletnih raziskav sektorja. Prva tako obsežna raziskava sektorja pri nas – Statistična analiza stanja kulturnega in kreativnega sektorja v Sloveniji 2008–2017 – je zajela 35.212 posameznikov, delujočih v kreativnih poklicih, in 24.062 registriranih organizacijskih enot na področju dejavnosti v KKS. Študija ponuja osnovni vpogled v obseg sektorja in njegove potenciale ter predstavlja osnovo za nadaljnje raziskave in priporočila za oblikovanje politik na področju KKS, ki bodo vzpodbujale razvoj sektorja, ustrezno javno podporo ter financiranje.
Raziskava pa izhaja ravno v času pandemije covida-19, ko so se številni ustvarjalci, podjetniki in organizacije v že tako podhranjenem sektorju znašli v veliki stiski. Zato je nujen tudi vpogled v aktualno dogajanje v sektorju in v ukrepe, ki jih številne evropske države uvajajo za njegovo podporo. Tudi Evropska komisija je na nedavnem srečanju ministrov za konkurenčnost v luči priprave EU-načrta za okrevanje KKS identificirala kot enega ključnih štirinajstih ekosistemov, ki se jim bo posvetila v fazi okrevanja.
K predstavitvi položaja sektorja, primerov dobrih praks in predlogov ukrepov ter k razpravi smo povabili člane partnerske mreže CzK in druge goste, s katerimi želimo prispevati k vzpostavitvi dialoga, pogojev ter nadaljnjih ukrepov za podporo in izkoriščanje potencialov tega pomembnega sektorja. Sektorja, ki ima ob svoji ekonomski vrednosti tudi številne nemerljive in nefinančne vrednosti ter specifike – na katere moramo biti pozorni pri razvoju ukrepov ter politik.
Uvodni pozdrav
- Matevž Čelik, direktor MAO
- Damjan Damjanovič, v.d. generalnega direktorja Direktorat za ustvarjalnost za ustvarjalnost, Ministrstvo za kulturo
- Josip Mihalic, direktor Urada za kohezijsko politiko, Služba Vlade Republike Slovenije za razvoj in evropsko kohezijsko politiko
Rezultati raziskave KKS
- Nika Murovec, Damjan Kavaš, IER – Statistična analiza stanja kulturnega in kreativnega sektorja v Sloveniji 2008–2017
- Barbara Predan, predavateljica, teoretičarka, oblikovalka – Kulturno-kreativni imperativ
- Anja Zorko, vodja Platforme Center za kreativnost
Aktualno stanje v KKS v času pandemije in predlogi ukrepov
- Eva Matjaž, programska vodja Poligon kreativnega centra – Raziskava: Slovenski kulturno-kreativni delavec v času COVID-19
- Peter Baroš, generalni sekretar SIGIC
- Inga Remeta, predsednica Asociacije
- Urška Jurman, predstavnica iniciative Solidarni s kulturo
- Uroš Korenčan, predsednik Kolegija direktorjev slovenskih gledališč
- Mateja Lazar, direktorica zavoda Motovila in vodja CED Slovenija
Kako naprej?
- Marko Jaklič, Ekonomski fakulteta UL, član skupine za oblikovanje smernic protikriznih ukrepov
- Natalija Medica, predstavnica Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo
- Biserka Močnik, sekretarka na Direktoratu za umetnost, Ministrstvo za kulturo
- Ulla Hudina – Kmetič, namestnica vodje Predstavništva Evropske komisije v Sloveniji
- Marko Hren, predstavnik Službe Vlade Republike Slovenije za razvoj in evropsko kohezijsko politiko in Sektorja za koordinacijo pametne specializacije